Vzporedna podpomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (voh, sluh, občutek za ravnotežje in okušanje), ki jo lahko umestimo pod isto nadpomenko (čutila) kot nanašalnico (vid). Uporabljena beseda (voh) je v razmerju do nanašalnice (vid) njena vzporedna podpomenka.

Primer 1

Konji se ponašajo z več posebno dobro razvitimi čutili. Imajo zelo dober dnevni in nočni vid. Čutilo voha je veliko učinkovitejše od človekovega, kar velja tudi za sluh. Omeniti moramo še njihov dober občutek za ravnotežje in okušanje.