NAZAJ
Vejica in raba veznikov
Veznika kot in kakor

Pred veznikoma kot in kakor vejico pišemo, če uvajata osebno glagolsko obliko. To pomeni, da glagolu, ki je v stavku za kot ali kakor, lahko določimo osebo in število.

 

Primer 1

Vse je bilo, kot so obljubili.

 

Vejice ne pišemo, če za veznikoma kot ali kakor ni osebne glagolske oblike.

 

Primer 2

Zdaj berem več kot v gimnaziji.

Zdaj berem več kakor prej.

 

Večbesedni in dvodelni vezniki

Vezniki so lahko enodelni ali dvodelni in enobesedni ali večbesedni.

 

Enodelni večbesedni vezniki so sestavljeni iz več besed, ki stojijo skupaj. Med njimi ne pišemo vejice, na primer medtem ko, namesto da, kljub temu da, tako da, toliko da, potem ko, še ko, šele ko, s tem da, zlasti če, zato da.

 

Primer 1

Zjutraj se vedno tuširam s toplo in vročo vodo, zato da se pogrejem.

 

Dvodelni vezniki so sestavljeni iz dveh delov, ki ne stojita skupaj. Med njima vejico pišemo (ne ampak, ne samo – ampak tudi) ali je ne pišemo (ne – ne, niti – niti, ali – ali).

 

Primer 2

Nekateri ljudje knjige ne samo berejo, ampak tudi podoživljajo.

Knjig niti ne preberejo niti ne razmišljajo o njih.

 

 

V nekaterih primerih v večbesednem vezniku vejico vendarle lahko pišemo in s tem spremenimo poudarek. Pri tem prvi del večbesednega veznika prenesemo v glavni stavek, vejico pa pišemo za njim.

 

Primer 3

V finalu igramo, zato ker smo najboljši.

V finalu igramo zato, ker smo najboljši.

 

 

Vezalni vezniki

Pred vezniki in, pa, ter vejice ne pišemo v vezalnem priredju, torej kadar povezujejo najmanj dva stavka, ki izražata sočasnost oziroma hkratnost ali zaporedje.

 

Vejico pred vezniki in, pa, ter pišemo, kadar niso rabljeni v vezalnem priredju, ampak izražajo:

 

  • protivnost (imajo enak pomen kot vezniki ampak, a, toda)

Primer 1

Poslušala je ves čas, in (= ampak) ni razumela ničesar.

  • posledico (imajo enak pomen kot veznik zato)

Primer 2

Bila je uspešna, in (= zato) so jo povabili na sestanek.

 

Vejico pišemo tudi, če to zahteva vmesni odvisni stavek.

 

Primer 3

Poslušali so glasbo, ki jih je zanimala, in v njej uživali.

 

 

Ločni vezniki

Pred vezniki ali, ali pa, ali – ali, bodisi – bodisi vejice ne pišemo v ločnem priredju, torej kadar povezujejo dva stavka, katerih vsebina se izključuje ali ponuja izbiro.   

 

Primer 1

Uporabnik lahko ali pošlje fotografijo ali naloži video.

 

Vejico pišemo, kadar:

 

  • ima veznik ali enak pomen kot podredni veznik če; 

Primer 2

Le čas bo povedal, ali (= če) je bila ta odločitev resnično pravilna.

 

  • to zahteva vmesni odvisni stavek.

Primer 3

Za natečaj so lahko napisali spis, ki je obsegal določeno število besed, ali narisali risbo.

 

 

Stopnjevalni vezniki

Vezniki stopnjevalnega priredja so ne – ne, niti – niti; ne samo/ne le – ampak/temveč tudi. Povezujejo najmanj dva stavka, pri čemer naslednji stavek vsebinsko dopolnjuje prejšnjega.

Vejice pred drugim delom dvodelnih veznikov ne – ne, niti – niti ne pišemo.

 

Primer 1

O tem nisem niti pisala sošolcem niti govorila staršem.

Vejico pred drugim delom dvodelnih veznikov ne samo/ne le – ampak/temveč tudi pišemo.

 

Primer 2

Tina je ne samo prebrala knjigo, ampak tudi pogledala film.