NAZAJ
Katere so značilnosti opisovanja?

Opisovanje je slogovni postopek, za katerega je značilno predstavljanje koga ali česa v prostoru in s tem tudi v času.

 

Primer 1

Za pripravo veganskega češnjevega sladoleda potrebujemo 4 že zamrznjene zrele in na koščke narezane banane, polovico lončka mandljevega mleka, lonček zamrznjenih češenj in četrtino čajne žličke vanilina v prahu.

Zamrznjene banane položimo v multipraktik, dolijemo mandljevo mleko in mešamo 5 minut, da dobimo kremasto teksturo.

Dodamo zamrznjene češnje in vanilin v prahu ter mešamo še nekaj minut na nizkih obratih.

Sladoled premestimo v posodo in ga damo za nekaj časa v zamrzovalnik, preden ga ponudimo.

 

Pri opisovanju delne teme odgovarjajo na t. i. dopolnjevalna ali k-vprašanja (kdo, kaj, kje, kako dolgo, koliko česa, kako). Tema je lahko postopek, pretekli dogodek, živo bitje ali predmet.

 

Dejstva o temi naj bi bila navedena natančno in razumljivo, tako da si naslovnik opisovano lahko predstavlja. K lažji razumljivosti besedila prispeva navajanje informacij v časovnem zaporedju oziroma po korakih, lahko tudi po nekem logičnem zaporedju, npr. opis stanovanja od vstopa v stanovanje do najbolj oddaljenega prostora, opis rastline od korenin do cveta. Poleg časovnega zaporedja kot pomenskega razmerja med besedilnimi enotami sta tako za opisovanje značilni tudi dodajalnost in hkratnost.

 

Na oblikoslovni ravni je za opisovanje značilna raba glagolov zlasti v sedanjiku, povednem naklonu in v prvi osebi množine, uporabimo lahko tudi velelnik ali celo tretjo osebo ednine (drsi, začne, spusti). Za predstavitev lastnosti česa, količine so pogosti pridevniki in števniki.

 

K večji razumljivosti lahko prispeva slikovna ponazoritev.