Slogovni postopek je način, kako se medsebojno prepletajo delne teme z glavno temo besedila.

Delne teme lahko glavno temo:

• predstavljajo, npr. jo umeščajo v prostor in čas,
• pojasnujejo/razlagajo, npr. razmerja med dejstvi,
• podkrepijo z argumenti in
• vrednotijo.

Ta različna razmerja med glavno in delnimi temami določajo slogovni postopek. Ta je lahko opisovanje, razlaganje, argumentacija ali pripovedovanje.

Zanimivost

Namesto besedne zveze slogovni postopek sta ti morda bolj znani besedni zvezi ubeseditveni način ali način razvijanja teme.

Opisovanje je slogovni postopek, za katerega je značilno predstavljanje koga ali česa v prostoru in s tem tudi v času.

Primer 1

Za pripravo veganskega češnjevega sladoleda potrebujemo 4 že zamrznjene zrele in na koščke narezane banane, polovico lončka mandljevega mleka, lonček zamrznjenih češenj in četrtino čajne žličke vanilina v prahu.

Zamrznjene banane položimo v multipraktik, dolijemo mandljevo mleko in mešamo 5 minut, da dobimo kremasto teksturo.

Dodamo zamrznjene češnje in vanilin v prahu ter mešamo še nekaj minut na nizkih obratih.

Sladoled premestimo v posodo in ga damo za nekaj časa v zamrzovalnik, preden ga ponudimo.

Pri opisovanju delne teme odgovarjajo na t. i. dopolnjevalna ali k-vprašanja (kdo, kaj, kje, kako dolgo, koliko česa, kako). Tema je lahko postopek, pretekli dogodek, živo bitje ali predmet.

Dejstva o temi naj bi bila navedena natančno in razumljivo, tako da si naslovnik opisovano lahko predstavlja. K lažji razumljivosti besedila prispeva navajanje informacij v časovnem zaporedju oziroma po korakih, lahko tudi po nekem logičnem zaporedju, npr. opis stanovanja od vstopa v stanovanje do najbolj oddaljenega prostora, opis rastline od korenin do cveta. Poleg časovnega zaporedja kot pomenskega razmerja med besedilnimi enotami sta tako za opisovanje značilni tudi dodajalnost in hkratnost.

Na oblikoslovni ravni je za opisovanje značilna raba glagolov zlasti v sedanjiku, povednem naklonu in v prvi osebi množine, uporabimo lahko tudi velelnik ali celo tretjo osebo ednine (drsi, začne, spusti). Za predstavitev lastnosti česa, količine so pogosti pridevniki in števniki.

K večji razumljivosti lahko prispeva slikovna ponazoritev.

Pripovedovanje je slogovni postopek, za katerega je značilno vrednotenje (preteklega) dogodka. Dogodek je predstavljen v časovnem zaporedju. To je pomembno tudi pri opisu postopka (kako pripraviti sladoled), zato o pripravljanju sladoleda lahko tudi pripovedujemo. Takrat morda dodamo, kako je priprava uspela, kako dober je sladoled ipd. To pomeni, da pripravljanje sladoleda (ali katero koli drugo dejavnost, dogodek) vrednotimo. Prav vrednotenje dogodka je bistvena značilnost pripovedovanja.

Tema pripovedovanja je dogodek (odpravljanje na zabavo, zabava, izlet s kolesom, praznovanje rojstnega dne, izbira fakultete).

Tvorec lahko pri tem upošteva dramski trikotnik: zasnova (najboljša prijatelja, on zaljubljen vanjo, čustev mu ni vračala), zaplet (ga pusti), vrh in razplet (jo posili).

Primer 1

A: ja to sem pa brala eno knjigo k sta bla dva tko kao best frenda ampak je bil tik tip ful v punco zalublen punca pa ne v njega ampak sta bla vseen neki časa skupi in pol je in pol sta pol ga je ona pustila a ne ker ji ni bil on všeč in potem eee kr naenkrat je na eni zabavi jo je on posilu

B: o maj gad

Nek dogodek vrednotimo z različnimi jezikovnimi sredstvi, večinoma so to čustveno ali kako drugače zaznamovani izrazi (kao best frenda; ful zalublen; o maj gad).

Poleg vrednotenja dogodka naslovnikovo pozornost tvorec pritegne in ohranja z dobesednimi navedki tega, kar je kdo povedal, s ponazoritvami, kako je kdo kaj naredil ipd.

Primer 2

Razkril sem se pri 18 letih, ko sem pričel obiskovati fakulteto. Na začetku si velikokrat nisem dopustil biti, kdor sem. Nenehno sem se bal diskriminacije in nasilja. A moja družina in prijatelji so mi večkrat govorili: »Vse bo v redu. Radi te imamo, ne glede na to, ali so ti všeč fantje ali punce ali oboji ali nihče.«

Razlaganje je eden od štirih slogovnih postopkov.

Za razlaganje je značilno, da je glavna tema trditev (npr. miselna aktivnost se ne zmanjša, če razmišljaš, da ne smeš razmišljati).

Primer 1

M: kaj te v bistvu pri meditaciji zdaj najbolj zanima

I: se pravi kaj dosežeš ne vem z eno to seanso ali kako se temu reče

M: oh temu mi rečemo kr runda zaradi tega ker en tak krog je pomeni da je sestavljen iz asan asane so v bistvu pravilni izraz za to kar se bolj popularno uporabljeno za joge se pravi različne vaje raztezanja za katere je pa vse pomembno da je telo v nekih ugodnih položajih da v bistvu gre stres na nek način iz telesa potem je sama meditacija in potem še počitek po meditaciji zdej če te točno zanima kaj v bistvu je sama meditacija je definicija meditacije ta da je to umiritev miselne aktivnosti tega pa ne delaš na tak način da bi zdaj razmišljal kak boš miselno aktivnost zmanjšal ker potem je ne zmanjšaš ker razmišljaš

I: aha

M: in to je tisto zaradi česar sem ti v bistvu prej rekla da najboljše da nič ne veš in kr greš ker več kot boš vedela pa če maš še neke druge izkušnje s tem težje boš potem enostavno se kr prepustila enostavno samemu procesu ker te proces sam vodi

I: aha

Ta je v besedilu pojasnjena s podatki in z dejstvi, za katere tvorec predvideva, da jih naslovnik pozna ali razume (npr. joga so vaje razgibavanja, raztezanja in sproščanja stresa iz telesa, pravilno poimenovanje za te vaje je asana, meditacija je postopno zmanjšanje miselne aktivnosti). Dejstva in podatki so postavljeni v logična, vzročno-posledična, pogojna, hierarhična razmerja, ki se kažejo npr. v pogojnih, vzročnih odvisnikih, v sklepalnih, posledičnih, pojasnjevalnih priredjih. Zato so povedi pomensko povezane, kar ustvarja njihovo močno medsebojno povezanost oz. besedilno spetost.

Kot velja za vse slogovne postopek, lahko komu kaj razložimo tudi med pogovarjanjem.

Argumentacija je slogovni postopek, pri katerem na osnovi baze vrednot (npr. svoboda, sreča, družina, ljubezen, uspeh, počutje, zdravje, denar) in tega, kar verjamemo, ali o čemer smo prepričani, argumentiramo svoje stališče, mnenje, zakaj naj bi se kaj zgodilo ali kaj držalo. Argumentacija je vsak način upravljanja s trditvami. Te uporabljamo kot razloge ali argumente za teze, motive in želje. Da bi argumente s čim podprli, navajamo tudi podatke, ki tezo podkrepijo, se na koga ali kaj sklicujemo, koga strašimo, opogumljamo, posplošujemo.

Pri argumentaciji na osnovi danih argumentov iz besedila izpeljemo sklep, npr. če boste upoštevali nasvet, vam zna biti v pomladnih in poletnih mesecih lepo.

Primer 1

V prvi polovici maja s Soncem v dvojčkih lahko na dan prihajajo prikrite napake, ki ste jih dosedaj odlično skrivali. Brzdajte svoja čustva, upoštevajte le tisto, kar je pogojeno z vašim razumom. Ne glede na to, da ste precej napeti, sprejmite konec meseca junija kot dobro priložnost za spremembe po lastnem okusu, saj vas bo vodil vpliv Venere v znamenju leva. Nikar se ne osamite preveč, saj potrebujete dobro družbo, ki vam prinaša veliko boljše počutje in v avgustu tudi nove priložnosti.

Morda ti je bolj znan izraz utemeljevanje.