Osnovna oblika frazemov je odvisna od vrste frazemov.
Pri samostalniških frazemih je to oblika za imenovalnik ednine, na primer bela vrana. V rabi se ti frazemi lahko pojavljajo tudi v drugih možnih sklonskih oblikah.
| Skloni | Vprašalnice | Ednina | Dvojina | Množina | |
| 1. | imenovalnik | kdo ali kaj? | bela vrana | beli vrani | bele vrane |
| 2. | rodilnik | koga ali česa? | bele vrane | belih vran | belih vran |
| 3. | dajalnik | komu ali čemu? | beli vrani | belima vranama | belim vranam |
| 4. | tožilnik | koga ali kaj? | belo vrano | beli vrani | bele vrane |
| 5. | mestnik | o kom ali o čem? | (o) beli vrani | (o) belih vranah | (o) belih vranah |
| 6. | orodnik | s kom ali s čim? | (z) belo vrano | (z) belima vranama | (z) belimi vranami |
Če edninska oblika ne obstaja (ali je zelo redka), so lahko navedeni tudi v obliki, v kateri se praviloma pojavljajo, na primer Tantalove muke.
Pridevniški frazemi imajo obliko za moški spol, na primer drag kot žafran, čeprav se uporabljajo v vseh slovničnih spolih (drag kot žafran, draga kot žafran, drago kot žafran) in v različnih možnih sklonskih oblikah (dragega kot žafran, dragemu kot žafran ...).
Glagolski frazemi so zapisani v nedoločniški obliki, na primer mlatiti prazno slamo. Ta nakazuje, da se frazemi lahko uporabljajo v različnih oblikah, torej za vse osebe in števila.
| Ednina | Dvojina | Množina | |
| 1. oseba | mlatim prazno slamo | mlativa prazno slamo | mlatimo prazno slamo |
| 2. oseba | mlatiš prazno slamo | mlatita prazno slamo | mlatite prazno slamo |
| 3. oseba | mlati prazno slamo | mlatita prazno slamo | mlatijo prazno slamo |
Pri nekaterih glagolskih frazemih pa je možna le določena oblika, na primer zgolj za 3. osebo. V teh primerih je kot osnovna navedena oblika za 3. osebo ednine v sedanjiku, na primer pade v vodo.
| Ednina | Dvojina | Množina | |
| 1. oseba | / | / | / |
| 2. oseba | / | / | / |
| 3. oseba | pade v vodo | padeta v vodo | padejo v vodo |
Prislovni frazemi so navedeni v edini možni obliki, na primer na vsake kvatre.