Samostalnike sklanjamo, torej postavljamo v različne sklone. Poznamo 6 sklonov, za vsakega pa je značilna posebna vprašalnica.
| Sklon | Vprašalnica | Primer |
| imenovalnik/nominativ | kdo ali kaj? | miza |
| rodilnik/genitiv | koga ali česa? | mize |
| dajalnik/dativ | komu ali čemu? | mizi |
| tožilnik/akuzativ | koga ali kaj? | mizo |
| mestnik/lokativ | o kom ali o čem? | (pri) mizi |
| orodnik/instrumental | s kom ali s čim? | (z) mizo |
Prva vprašalnica se nanaša na osebe (kdo, koga, komu ...), druga na stvari (kaj, česa, čemu ...). Pri določanju sklonov navadno uporabimo vprašalnico v celoti (Koga ali česa ni? Učiteljice.), saj tako najlažje določimo ustrezen sklon. Mestnik in orodnik sta predložna sklona. To pomeni, da se vedno uporabljata skupaj s predlogom (mestnik najpogosteje s predlogoma o in pri, orodnik pa s predlogom s oziroma z).
Samostalnike sklanjamo v različnih številih (ednini, dvojini in množini). Dvojina označuje dve stvari, pojavnosti oziroma osebi, na primer dva pametna telefona, dve mesti, dve zanimivi knjigi, najboljši prijateljici. Zanimivo je, da dele telesa in stvari, ki so v paru, namesto v dvojini uporabljamo v množini (roke, oči, ušesa, rokavi, hlačnice ...). Dvojino v teh primerih uporabimo le ob zaimku oba (oba rokava, obe nogi, obe ušesi). Nekateri samostalniki pa se ne uporabljajo v vseh treh številih; lahko so samo v ednini (drevje) ali samo v množini (vrata).
Za ustrezno sklanjanje samostalnikov moramo poznati njihov spol (moški, ženski, srednji). Glede na spol ločimo moško, žensko in srednjo sklanjatev.
Sklanjatve lahko določimo tudi natančneje, in sicer glede na končnice v imenovalniku in rodilniku ednine. Pri tem ločimo:
- moško sklanjatev (uspeh-ø, uspeh-a)
- prvo žensko sklanjatev (sreč-a, sreč-e)
- drugo žensko sklanjatev (miš-ø, miš-i)
- srednjo sklanjatev (mest-o, mest-a oz. veselj-e, veselj-a)
Poznamo tudi podrobnejšo delitev sklanjatev, kot prikazuje spodnja tabela (1., 2., 3., 4. moška, ženska in srednja sklanjatev). Pri tem je še zlasti pomembna končnica v rodilniku ednine.
MOŠKE sklanjatve (im. ed, rod. ed.) | ŽENSKE sklanjatve (im. ed, rod. ed.) | SREDNJE sklanjatve (im. ed, rod. ed.) | |
| 1. | uspeh-ø, uspeh-a | sreč-a, sreč-e | mest-o, mest-a veselj-e, veselj-a |
| 2. | Mih-a, Mih-e | miš-ø, miš-i | /
|
| 3. | A-ø, A-ø | Neli-ø, Neli-ø | jesti-ø, jesti-ø
|
| 4. | dežurn-i, dežurn-ega | seminarsk-a, seminarsk-e | bel-o, bel-ega
|
Samostalnike moškega spola na -a, na primer Miha, vojvoda, lahko sklanjamo na dva načina: po 1. moški sklanjatvi (enako kot samostalnike z ničto končnico) ali po 2. moški sklanjatvi (enako kot bi sklanjali samostalnike 1. ženske sklanjatve).
Zanimivo je, da se nekateri samostalniki ne sklanjajo oziroma se sklanjajo z ničto končnico (3. moška, ženska in srednja sklanjatev), na primer Neli, mami.
Nekateri samostalniki pa se sklanjajo kot pridevniki, saj so iz njih tudi nastali (4. moška, ženska in srednja sklanjatev), na primer dežurni, seminarska, belo.