NAZAJ
Podredje

Podredje je zveza glavnega in najmanj enega odvisnega stavka. Glavni stavek je neodvisen, torej ga lahko uporabimo samostojno. Odvisni stavek je podrejen glavnemu in se nanj navezuje. Po njem se lahko vprašamo z vprašalnico in povedkom glavnega stavka. Zanimivo pa je, da se samo pri prilastkovem odvisniku vprašamo z vprašalnico in drugim stavčnim členom (razen povedka).

 

Primer 1

Avtor knjig, po katerih je nastala serija Igra prestolov, je za The Hollywood Reporter razkril, da razvija gledališko različico te fantazijske sage.

 

V zgornjem primeru se po odvisnih stavkih vprašamo: Avtor katerih knjig? in Kaj je razkril avtor za The Hollywood Reporter?

 

Če je v povedi več odvisnih stavkov, so lahko različnih stopenj. Po odvisniku druge stopnje se vprašamo z ustrezno vprašalnico in odvisnikom prve stopnje in tako naprej.

 

Odvisni stavek pomensko dopolnjuje glavni stavek. Opravlja vlogo v stavek razširjenega stavčnega člena, na primer:

 

  • osebek je razširjen v osebkov odvisnik;

Primer 2

Presenetilo ga je, kaj je prinesla. – Presenetilo ga je prineseno.

  • predmet je razširjen v predmetni odvisnik;

Primer 3

Napovedala je, da bo odšla iz mesta. Napovedala je svoj odhod iz mesta

 

  • prislovno določilo časa je razširjeno v časovni odvisnik.

Primer 4

Dobimo se, kjer si parkiral avto. Dobimo se na parkirišču.

 

Poznamo več vrst odvisnikov:

  • časovni odvisnik,
  • dopustni odvisnik,
  • krajevni odvisnik,
  • namerni odvisnik,
  • načinovni odvisnik,
  • osebkov odvisnik,
  • predmetni odvisnik,
  • prilastkov odvisnik,
  • pogojni odvisnik,
  • vzročni odvisnik.

 

Časovni odvisnik

Časovni odvisnik je podredni stavek, ki nam daje informacijo o tem, kdaj se dogaja dejanje v glavnem stavku. Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki, kot so ko, kadar, kadar koli, doklerodkar, preden, brž ko, kakor hitro, medtem ko.

 

Vprašalnice: Kdaj? Od kdaj? Do kdaj? Koliko časa?

 

Primer 1

Brž ko odprem usta, vse pokvarim.

 

Primer 2

Plaval je, dokler ni bil izčrpan.

 

Časovni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo časa.

 

Primer 3

Medtem ko sem poslušala glasbo, sem zaspala. – Med poslušanjem glasbe sem zaspala.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Biskvit, ko ga v celoti premažemo s poljubno kremo, s pomočjo papirja za peko zvijemo v rolado.


 

Dopustni odvisnik

Dopustni odvisnik je podredni stavek, ki pojasnjuje glavnega glede na nepričakovano (dopustno). Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki, kot so čeprav, četudi, čeravno, akoravno, kljub temu da.    

 

Vprašalnica: Kljub čemu?

 

Primer 1

Kljub temu da je nastopil v različnih gledaliških institucijah po Sloveniji, ga večina ljudi pozna kot odštekanega Izija iz popularne serije TV, dober dan. 

 

Primer 2

Čeprav je Španec Rafael Nadal izgubil polfinalni dvoboj turnirja v Dohi, dober teden pred začetkom OP Avstralije ni zaskrbljen.


Dopustni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo dopustnosti.

 

Primer 3

Kljub temu da je deževalo, je odšel na sprehod. – Kljub dežju je odšel na sprehod.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

 Ta teden, kljub temu da se število okužb s koronavirusom ne viša, sproščanja omejitev še ne pričakujemo.

 

Krajevni odvisnik

Krajevni odvisnik je podredni stavek, ki nam daje informacijo o tem, kje se dogaja dejanje v glavnem stavku. Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki, kot so kjer, kamor, koder; kjer koli, do koder, od koder.

 

Vprašalnice: Kam? Kje? Do kod? Od kod?

 

Primer 1

Pot začnemo na planini Pecol, do koder pridemo po strmi in vijugavi cesti z Nevejskega sedla pod Kaninom.

 

Krajevni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo kraja. 

 

Primer 2

Kjer je hiša, je tudi vrt. – Ob hiši je tudi vrt.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 3

V znani tržaški kavarni San Marco, kamor pogosto zahaja, sta se pogovarjala o pisateljevem življenju v Trstu in položaju Slovencev v njem.

Načinovni odvisnik

Načinovni odvisnik je podredni stavek, ki nam daje informacijo o tem, kako se je zgodilo ali se dogaja dejanje v glavnem stavku. Od glavnega stavka je ločen z vejico. 
 

Uvajajo ga naslednji vezniki, kot so s tem da, da, ne da, kakor/kot da.

 

Vprašalnice: Kako? Na kakšen način?

 

Primer 1

Druge usmerja, ne da bi jih zatiral ali zaničeval.

 

Primer 2

Mešanico s prsti pritisnemo ob dno pekača, tako da ga popolnoma prekrije.

 

Načinovni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo načina. 

 

Primer 3

S tem da se je opravičil, jo je zelo pomiril. – Z opravičilom jo je zelo pomiril.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Matic je, ne da bi pogledal levo, prečkal prehod za pešce.

Namerni odvisnik

Namerni odvisnik je podredni stavek, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem stavku.

 

Uvajata ga veznika da in zato da.

 

Vprašalnici: Čemu? S katerim namenom?

 

Primer 1

Moj dan se začne v zgodnjem dopoldnevu, zato da imam zvečer čas zase, za fanta, za kužka ...

 

Primer 2

Da ne bi zasovražili sebe, sovražijo druge in drugačne.

 

Namerni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v prislovno določilo namena.

 

Primer 3

Zbrali so se, da bi praznovali rojstni dan. – Zbrali so se za praznovanje rojstnega dne.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Prišla je na igrišče, da bi opravila trening, zelo zgodaj.

Osebkov odvisnik

Osebkov odvisnik je podredni stavek, ki dopolnjuje povedek glavnega stavka s podatkom o vršilcu dejanja (ali nosilca stanja). Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki (da, ali, če), oziralni zaimki (kdor, kar ...) ali vprašalni zaimki (kdo, kaj ...). 

 

Vprašalnice: Kdo ali kaj?

 

Primer 1

Banko zanima, ali ste sposobni podjetniško idejo tudi izpeljati v praksi.

 

Primer 2

Kdor si kupi tale avtomobil, lahko kar pozabi na avtoceste.

 

Osebkov odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v osebek. 

 

Primer 3

Veseli me, da si kupila nov avto. – Veseli me tvoj nakup novega avta

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

S pošto pride, kar sem ti kupila, šele konec tedna.

 

Predmetni odvisnik

Predmetni odvisnik je podredni stavek, ki vsebuje podatek o vsebini dejanja iz glavnega stavka. Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki (da, ali, če ...), oziralni zaimki (kogar, česar, komur ...) ali vprašalni zaimki (koga, česa, komu ...).

 

Vprašalnice (od 2. do 6. sklona): Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? O kom ali o čem? S kom ali s čim?

 

Primer 1

Ustavno sodišče je sklenilo, da se zavržeta pobudi o upravljanju koprskega tovornega pristanišča.

 

Primer 2

Ni vedel, česa naj se loti.

 

Predmetni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer predmet (od 2. do 6. sklona). 

 

Primer 3

Nikakor si ne želim, da bi odšli vsi naenkrat. – Nikakor si ne želim hkratnega odhoda vseh.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Večina meščanov se tega, da bo mestno jedro zaprto za promet, zelo veseli.

Prilastkov odvisnik

Prilastkov odvisnik je podredni stavek. Natančneje pojasnjuje kateri koli stavčni člen razen povedka. Od glavnega stavka je ločen z vejico.
 
Uvajajo ga vezniki (ki, katerida, ali, če) in oziralni zaimki (kogar, česar, čigar, o komer ...).

 

Vprašalnice: Kakšen? Kateri? Čigav?

 

Primer 1

Argentinci računajo na mojstrovine Lionela Messija, ki je dosegel že štiri gole.

 

Primer 2

Nismo naredili tistega, kar smo obljubili.

 

Prilastkov odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v levi prilastek. 

 

Primer 3

Roža, ki jo je dobila v dar, se je že posušila. – Podarjena roža se je že posušila.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Kovček za ročno prtljago za tiste, ki veliko potujejo z letali, je odlična ideja za darilo.

 

 

Pogojni odvisnik

Pogojni odvisnik je podredni stavek, ki pojasnjuje glavnega glede na pogoj. Od glavnega stavka je ločen z vejico. 

 

Uvajajo ga vezniki če, ko, da, samo da, le da.

 

Vprašalnici: Pod katerim pogojem? Kdaj?

 

Primer 1

Ni težko zdravo živeti, če poznaš zdravo prehrano.

 

Primer 2

Ko bi imel več vode, bi bolje skrbel za pridelovanje večjih količin energije.

 

Pogojni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo pogoja.

 

Primer 3

Če si marljiv, boš uspel. – Z marljivostjo boš uspel.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Na namaščeno ponev, le da je dovolj segreta, vlijemo maso za palačinke. 

Vzročni odvisnik

Vzročni odvisnik je podredni stavek, ki pojasnjuje vzrok dejanja v glavnem stavku. Od glavnega stavka je ločen z vejico.

 

Uvaja ga veznik ker.

 

Vprašalnice: Zakaj? Iz katerega vzroka? Zaradi česa?

 

Primer 1

Ker obtoženi kaznivega dejanja ni priznal, se bo 17. novembra začela glavna obravnava.

 

Primer 2

Zelo rada sem dramaturginja, zato ker pri svojem delu srečujem in raziskujem nove svetove in teme.

 

Vzročni odvisnik lahko iz stavka pretvorimo v stavčni člen, in sicer v prislovno določilo vzroka. 

 

Primer 3

Zaloputnil je z vrati, ker je bil jezen. Od jeze je zaloputnil z vrati.

 

Če je glavni stavek prekinjen z odvisnim stavkom, vejico pišemo pred odvisnikom in za njim.

 

Primer 4

Od četrtka naprej, ker  bodo temperature  po dolgem času spet nad 25 stopinj Celzija, pričakujemo večji obisk Pohorja.