Vikanje je posebno izražanje, pri katerem uporabljamo obliko za 2. osebo množine, čeprav nagovarjamo posamezno osebo. Kaže na spoštljiv odnos do sogovorca glede na okoliščine sporazumevanja (upoštevamo razliko v starosti, položaju in podobno).

V pretekliku in prihodnjiku uporabljamo obliko za moški spol tudi za osebe ženskega spola.

Primer 1

Kam ste se peljali včeraj, gospod?

Primer 2

Kam ste se peljali včeraj, gospa?

V knjižnem jeziku tako imenovanega polvikanja (ste kupil, ste kupila ...) ne uporabljamo.

Primer 3

Kaj ste kupil, gospod? → ste kupili

Primer 4

Kaj ste kupila, gospa? → ste kupili