Za vzpostavljanje razmerij med besedilnimi enotami, npr. povedmi, so v jeziku na voljo različna sredstva oziroma načini, kako v besedilo povezati njegove enote. Če so besedilne enote tako povezane, rečemo, da je besedilo kohezivno.
Ta sredstva so lahko morfemi, zaimki, nekatere skladenjske strukture in ponovitev nanašalnice (beseda, s katero smo najprej poimenovali del pojavnosti, npr. Alishanska gozdna železnica). Uporabimo lahko tudi besede, ki imajo enak (te najbolj slikovite proge s številnimi mostovi in predori), podoben ali različen pomen kot nanašalnica.
Pri izkoriščanju tamkajšnjih naravnih bogastev je pomembno vlogo odigrala Alishanska gozdna železnica. Po večjem delu te najbolj slikovite proge s številnimi mostovi in predori še danes sopihajo vlaki,
Glede na vrsto jezikovnega sredstva, ki vzpostavlja razmerja med besedilnimi enotami, poimenujemo načine vezanja besedilnih enot.
Pri tvorjenju besedila vzpostavljamo razmerja znotraj besedila ali z zunanjimi okoliščinami. Kadar vzpostavljamo razmerja le znotraj besedila, sta v besedilu prisotni nanašalnica (Aleksander Doplihar) in sonanašalnica (ga).
Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulanto, namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Javnost ga vidi kot zdravnika, ki jemlje Hipokratovo prisego zares.
Kadar pa razmerja vzpostavljamo tudi z zunanjimi okoliščinami (npr. z naslovnikom), je v besedilu sonanašalnica (se boste počutili, boste), nanašalnico (bralci horoskopa, bralci, javnost) pa razberemo iz zunanjih okoliščin.
V družabnih vodah se boste v avgustu odlično počutili, saj boste v središču pozornosti.