Zveze (sklope) s členki pišemo:
- z vezajem, na primer le-ta
Spremembe in dopolnitve le-teh bomo sprejeli v predvidenem obsegu.
- skupaj, na primer tale, kadarkoli
Pomlad prihaja, vsaj če sodimo po tejle fotografiji izolske plaže.
- narazen, na primer kadar koli
Začeti smo širiti prenočitvene zmogljivosti za mlade, pa ne samo mladinskih prenočišč, temveč tudi počitniških domov.
Členek nam lahko tudi zagode. Nastopa lahko namreč kot nikalnica ob osebni glagolski obliki (ne mara) ali samostojno (nemara = morda). Pomen je seveda popolnoma drugačen.
Zakaj Niko ne mara snega?
Nemara zato, ker ne zna smučati.
Členki so posebna besedna vrsta. So besede, po katerih se ne moremo vprašati.
Pomembni so, ker z njimi izražamo mnenje ali prepričanje (le, samo, komaj, že, celo; da, ne, seveda ...). Njihov pomen lahko nadomestimo s celim stavkom: Ima le dva računalnika (lahko bi jih imel več).
Členki lahko stojijo na različnih mestih v stavku, in sicer glede na to, kar želimo izpostaviti. S spremembo njihovega položaja se spremeni tudi pomen.
- Maks je vrnil 3 knjige.
- Le Maks je vrnil 3 knjige. (Ne Miha.)
- Maks je le vrnil 3 knjige. (Bil je že skrajni čas.)
- Maks je vrnil le 3 knjige. (Moral bi jih pa 5.)