Pri besednem vezanju besedilnih enot nanašalnico v nadaljevanju besedila ponovno ponovimo ali pa jo nadomestimo z drugo besedo ali besedno zvezo.

Ponovna pojavitev nanašalnice je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot. Pri tem načinu se v vlogi sonanašalnice (meditaciji) ponovi nanašalnica (meditacijo). Pri tem se lahko spremenita število in sklon nanašalnice.

Primer 1

A: Sem ravno končala z meditacijo.

B: Točno, ti meditiraš. Lahko bi mi več povedala o meditaciji.

V tem primeru vlogo vezanja besedilnih enot opravlja tudi glagol meditirati, ki sodi v isto besedno družino kot nanašalnica meditacija.

Sopomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (avto), ki ima enak pomen kot nanašalnica (avtomobil), torej njeno sopomenko. To pomeni, da je isti del pojavnosti v besedilu poimenovan različno.

Primer 1

Mobilnost z lastnim avtomobilom je po mojem mnenju izjemno draga stvar. Ko ljudje razmišljajo o tem, koliko mesečno porabijo za avto, upoštevajo le porabo goriva.

Sopomenski opis (ali parafraza, tudi perifraza) je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedno zvezo (individualno in prilagodljivo prevozno sredstvo), ki ima enak pomen kot nanašalnica (avtomobil), je torej njen sopomenski opis. Kot pri sopomenki je tudi tu isti del pojavnosti poimenovan različno,

Primer 1

Avtomobil je pojem zahodne bogate družbe. Individualno in prilagodljivo prevozno sredstvo je postalo nepogrešljiv pripomoček vsake družine, skoraj vsakega posameznika ter vsakega podjetja in ustanove.

Protipomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (človek), ki ima različen ali nasproten pomen kot nanašalnica (žival), je torej njena protipomenka.

Primer 1

Živali, ki so bile podobne pravim letečim zmajem, so vsekakor živele, vendar so izumrle veliko prej, preden so se pojavili prvi predniki človeka.

Nadpomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (otrok), ki ima pojmovno širši pomen kot nanašalnica (osemmesečno vnukinjo), je torej njena nadpomenka.

Primer 1

Neka nona mi je rekla: "Glejte, imam osemmesečno vnukinjo, in ko pustimo televizijski daljinec na tleh, kjer kobaca, a ne, je fokus njenih oči na televizijskem daljincu." Rešitev je seveda ta, da se postavi ta daljinec na višino, da ga otrok ne bo zazna z očmi.

Podpomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (trolejbus in vsi tirni sistemi), ki ima pojmovno ožji pomen kot nanašalnica (javna prevozna sredstva), je torej njena podpomenka.

Primer 1

Javna prevozna sredstva ob enaki porabi energije kot avtomobili prepeljejo bistveno več potnikov. Trolejbus in vsi tirni sistemi uporabljajo za povrh še okoljsko najsprejemljivejšo elektriko.

Vzporedna podpomenka je z vidika tvorjenja besedila eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot.

Kot sonanašalnico tvorec uporabi besedo (voh, sluh, občutek za ravnotežje in okušanje), ki jo lahko umestimo pod isto nadpomenko (čutila) kot nanašalnico (vid). Uporabljena beseda (voh) je v razmerju do nanašalnice (vid) njena vzporedna podpomenka.

Primer 1

Konji se ponašajo z več posebno dobro razvitimi čutili. Imajo zelo dober dnevni in nočni vid. Čutilo voha je veliko učinkovitejše od človekovega, kar velja tudi za sluh. Omeniti moramo še njihov dober občutek za ravnotežje in okušanje.

Svojilni pridevnik je z vidika tvorjenja besedila lahko eden od načinov besednega vezanja besedilnih enot. Vlogo sonanašalnice (Matejev) opravlja takrat, ko se zaradi spremembe besedne vrste tako delno ponovi nanašalnica (Matej).

Primer 1

Matej opravlja izmensko delo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Matejev delovni čas je naporen, saj traja dvanajst ur.