Enobesedna in večbesedna nenaselbinska imena so zemljepisna lastna imena, ki poimenujejo vzpetine, doline, nižine, reke, jezera, morja, jame, ulice, ceste, pokrajine, države, celine in podobno. Pri njihovem zapisu veljajo posebna pravila.
Enobesedna nenaselbinska imena pišemo z veliko začetnico, na primer Nanos, Sava, Italija, Evropa.
V Franciji so potekali množični protesti proti pokojninski reformi, ki so ohromili cestni, železniški in letalski promet po državi.
Pri večbesednih nenaselbinskih imenih z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo v imenu, vse druge besede pa z malo, na primer Logarska dolina, Črno jezero, Postojnska jama, Ljubljanska cesta, Borštnikova ulica.
Vstopnice za koncert je mogoče dobiti v študentski enoti Nove KBM na Gregorčičevi ulici.
Ameriško zvezno državo Kalifornijo so zajele močne nevihte s Tihega oceana, zaradi katerih že od ponedeljka dežuje, pada toča, grmi in sneži.
Z veliko začetnico pišemo tudi tiste neprve besede v imenu, ki so že same lastno ime. Največkrat je ob nekem lastnem imenu (Alpe, Amerika) na levi strani dodan pridevnik, na primer Julijske Alpe, Južna Amerika.
Od slovenskih gora so Julijske Alpe najbolj nevarne, saj je kamnina izredno krušljiva, veliko je lukenj in napokanih skal, zato je na poteh čelada običajno obvezna.
Kaj pa nekdanje želje o dopisništvu v Južni Ameriki?
Ta pravila veljajo samo za nenaselbinska imena. Prav zato je pomembno, da se vedno prepričamo, ali gre za nenaselbinsko ali naselbinsko ime. Pri tem je zanimivo, da se nekatera imena glasijo enako, ločijo se le v zapisu velike oziroma male začetnice, na primer Črni potok (potok) in Črni Potok (naselje).
| Nenaselbinsko ime | Naselbinsko ime |
| Črni potok | Črni Potok |