Podredje je zveza glavnega in najmanj enega odvisnega stavka. Glavni stavek je neodvisen, torej ga lahko uporabimo samostojno. Odvisni stavek je podrejen glavnemu in se nanj navezuje. Po njem se lahko vprašamo z vprašalnico in povedkom glavnega stavka (samo pri prilastkovem odvisniku se vprašamo z vprašalnico in stavčnim členom, ki ni povedek).
Avtor knjig, po katerih je nastala serija Igra prestolov, je za The Hollywood Reporter razkril, da razvija gledališko različico te fantazijske sage.
V zgornjem primeru se po prilastkovem odvisniku vprašamo katerih knjig, po predmetnem odvisniku pa koga ali kaj je razkril.
Če je v povedi več odvisnih stavkov, so lahko različnih stopenj. Po odvisniku druge stopnje se vprašamo z ustrezno vprašalnico in odvisnikom prve stopnje in tako naprej.
Odvisni stavek pomensko dopolnjuje glavnega. Nastane tako, da stavčni člen razširimo v stavek, na primer:
- osebek v osebkov odvisnik
Presenetilo ga je prineseno. – Presenetilo ga je, kaj je prinesla.
- predmet v predmetni odvisnik
Napovedala je svoj odhod iz mesta. – Napovedala je, da bo odšla iz mesta.
- prislovno določilo časa v časovni odvisnik
Dobimo se na parkirišču. – Dobimo se, kjer si parkiral avto.
Poznamo več vrst odvisnikov:
- osebkov odvisnik
- predmetni odvisnik
- prilastkov odvisnik
- krajevni odvisnik
- časovni odvisnik
- načinovni odvisnik
- vzročni odvisnik
- namerni odvisnik
- pogojni odvisnik
- dopustni odvisnik