NAZAJ
Deležnik na -l

Deležnik na -l tvorimo iz glagola in ga uporabljamo za tvorbo sestavljenih (zloženih) glagolskih oblik, na primer preteklika (sem našel) ali prihodnjika (bom kupil).

 

Primer 1

Na sejmu sem našel kar nekaj zanimivih knjig, ne vem pa še, katere bom kupil.

 

Deležnik na -l loči oblike glede na spol in število, na primer sem našel, sva našla, smo našli; sem našla, sva našli, smo našle; je našlo, sta našli, so našla.

 

Deležnik na -l za moški spol ednine pišemo s končnim -l (pisal, bral ...). V knjižnem jeziku ga izgovarjamo s tako imenovanim dvoglasniškim u [u̯], na primer [pisa], [bra]. Pri deležniku na -l za ženski in srednji spol ni posebnosti v izgovorjavi, na primer je pisala, bo pisalo.

 

Zanimivo je, da so izgovorne oblike deležnika na -l za moški spol v pogovornem jeziku in v narečjih lahko različne in se končujejo na -u, -o ali -a, na primer gledu, gledo, gleda. V knjižni izreki jih ne uporabljamo.

Deležnik na -l glagola najti

Deležnik na -l glagola najti se glasi našel, našla, našlo. V pogovornem jeziku in v nekaterih narečjih se pojavljajo oblike najdel, najdla, najdlo, ki pa niso knjižne.