Samostalniki, ki označujejo domača moška lastna imena in imajo v imenovalniku ednine nenaglašeno končnico -a, se lahko sklanjajo na dva načina:

• po moški sklanjatvi (natančneje po 1. moški sklanjatvi), kar pomeni, da jim od rodilnika naprej dodajamo enake končnice kot na primer pri samostalniku fant, torej Miha, Miha, Mihu, Miha, o Mihu, z Mihom;
• po posebni moški sklanjatvi (natančneje po 2. moški sklanjatvi), kar pomeni, da so njihove končnice enake kot pri 1. ženski sklanjatvi; te končnice bi dodajali na primer pri sklanjanju samostalnika oseba, torej Miha, Mihe, Mihi, Miho, pri Mihi, z Miho.

Primer 1

Tudi drugi del se je začel z izključitvijo Miha.

Primer 2

Tudi drugi del se je začel z izključitvijo Mihe.

V pogovorni in narečni rabi pa te samostalnike pogosto sklanjamo drugače. Največkrat jih podaljšujemo s -t, -j ali -n. Taka raba ni knjižna.

Primer 3

Tudi drugi del se je začel z izključitvijo Mihata/Miheta. → Miha/Mihe

Tudi drugi del se je začel z izključitvijo Miheja. → Miha/Mihe

Tudi drugi del se je začel z izključitvijo Mihana. → Miha/Mihe