Samostalniki, ki označujejo domača moška lastna imena in imajo v imenovalniku ednine nenaglašeno končnico -o (Marko, Teo, Vito ...), se sklanjajo po 1. moški sklanjatvi. To pomeni, da dobivajo od rodilnika naprej iste končnice kot samostalniki z ničto končnico, na primer Marko, Marka, Marku, Marka, o Marku, z Markom (enako kot Filip, Filipa, Filipu, Filipa, o Filipu, s Filipom).

Primer 1

Brez Marka mi ne bi uspelo napisati naloge.

V pogovorni in narečni rabi pa te samostalnike pogosto podaljšujemo s -t. Taka raba ni knjižna.

Primer 2

Nino se je pri ogledu nogometne tekme pridružil Vitotu in Teotu. → Vitu in Teu