Predlog je nepregibna besedna vrsta, ki ima slovnični pomen, na primer brez, k/h, čez, na, med, za, pri, v, o, po, z/s.

Predlogi se rabijo le med besedami v stavku in ne med dvema stavkoma. S predlogi izražamo podredna skladenjska razmerja med besedami, na primer brez slabe vesti, na hitro, pri nas, z veliko dobre volje, od jutra do večera. 

Samostalniške besede ob predlogih morajo biti v določenem sklonu (v rodilniku, dajalniku, tožilniku, mestniku ali orodniku). Nekateri predlogi se pri tem vežejo samo z enim sklonom, na primer s tožilnikom: čez most. Nekateri pa se vežejo z dvema sklonoma, na primer s tožilnikom in orodnikom: med učence, med učenci. 

Nekateri predlogi imajo svoje predložne pare, na primer v – iz, na – z/s (v tunel – iz tunela, na hrib – s hriba).

Predlogi so vezani tudi na značilno rabo z nekaterimi glagoli, na primer vstopiti v, prilepiti na.