Osebek in povedek sodita med osrednje enote stavka. Poenostavljeno prikazano je:
- kdo ali kaj (osebek)
- dejanje (povedek)
Odgovor prinaša gotovost.
(Kdo ali kaj?) (dejanje)
Povedek se v številu, osebi in spolu ravna po osebku. Če je na primer osebek v množini, je tudi povedek v množini. Temu rečemo ujemanje osebka in povedka.
Mornarji so bili nadvse zaposleni z manevrom pristajanja.
mornarji = osebek
so bili zaposleni = povedek
Če je osebek priredno zložen, je povedek v dvojini ali množini, odvisno od tega, koliko jeder ima osebek.
Moški in ženska na jadrnici sta bila nadvse zaposlena z manevrom pristajanja.
moški in ženska = osebek z dvema edninskima jedroma
sta bila zaposlena = povedek
Posebnost so priredno zloženi osebki, ki izražajo skupno poimenovanje. V takih primerih je poleg dvojine/množine v povedku sprejemljiva tudi ednina.
A največji problem je bilo načrtovanje tokratne poti.
največji problem = osebek (Kdo ali kaj je bilo načrtovanje tokratne poti?)
je bilo načrtovanje tokratne poti = povedek in povedkovo določilo
ali
Vzrok je bilo veliko pomanjkanje materiala.
Osebek nima vpliva na obliko povedka, ko je v povedkovem določilu samostalnik v dvojini ali množini. V takih primerih je kljub osebku v ednini povedek v dvojini/množini.
Ljubljana niso samo hiše.
Ljubljana = osebek
niso samo hiše = niso je v množini, ker je povedkovo določilo hiše v množini
Včasih je določitev osebka in povedkovega določila odvisna od interpretacije stavka.
A največji problem je bilo načrtovanje tokratne poti.
največji problem = osebek (Kdo ali kaj je bilo načrtovanje tokratne poti?)
je bilo načrtovanje tokratne poti = povedek in povedkovo določilo
A največji problem je bil načrtovanje tokratne poti.
načrtovanje tokratne poti = osebek (Kdo ali kaj je bil največji problem?)
je bil največji problem = povedek in povedkovo določilo