Stopnjujemo lastnostne pridevnike. Različne stopnje tvorimo z obrazili ali s prislovi (opisno).
Najpogostejše je tristopenjsko stopnjevanje, pri katerem ločimo osnovnik, primernik in presežnik.
- Stopnjevanje z obrazili
| Osnovnik | Primernik (osnovnik + -ši/-ejši/-ji) | Presežnik (naj- + primernik) |
| lep | lepši | najlepši |
| zanimiv | zanimivejši | najzanimivejši |
| visok | višji | najvišji |
Pri stopnjevanju pogosto prihaja do glasovne spremembe osnovne oblike, na primer visok – višji – najvišji, hiter – hitrejši – najhitrejši, drag – dražji – najdražji. Težji primer stopnjevanja je globok – globlji – najgloblji. Nekateri pridevniki pa imajo v primerniku in presežniku celo drugačno osnovno obliko, na primer dober – boljši – najboljši.
- Stopnjevanje s prislovi (opisno stopnjevanje)
| Osnovnik | Primernik (bolj + osnovnik) | Presežnik (najbolj + osnovnik) |
| vroč | bolj vroč | najbolj vroč |
| bel | bolj bel | najbolj bel |
| muhast | bolj muhast | najbolj muhast |
Opisno stopnjujemo pridevnike, ki so po nastanku deležniki (vroč, ovenel ...), barve (bel, rdeč ...) in nekatere druge pridevnike, na primer na -ast (muhast, aknast ...).
Ustrezno stopnjevanje lahko preverimo na portalu Fran.
Poznamo pa tudi dvostopenjsko (elativno) stopnjevanje.
| Osnovnik | Privzdignjena stopnja ali elativ (pre- + osnovnik) (zelo/nadvse/hudo/neskončno/strašno ... + osnovnik) |
| lep | prelep zelo lep, grozno lep |
| vroč | prevroč zelo vroč, strašansko vroč |
Nekaterih pridevnikov pa zaradi njihovega pomena ne stopnjujemo, na primer mrtev.