NAZAJ
Stopnjevanje pridevnika

Stopnjujemo lastnostne pridevnike. Različne stopnje tvorimo z obrazili ali s prislovi (opisno).

 

Najpogostejše je tristopenjsko stopnjevanje, pri katerem ločimo osnovnik, primernik in presežnik.

 

  • Stopnjevanje z obrazili
Osnovnik

Primernik

(osnovnik + -ši/-ejši/-ji)

Presežnik

(naj- + primernik)

leplepšinajlepši
zanimivzanimivejšinajzanimivejši
visokvišjinajvišji

 

Pri stopnjevanju pogosto prihaja do glasovne spremembe osnovne oblike, na primer visok – višji – najvišji, hiter – hitrejši – najhitrejši, drag – dražji – najdražji. Težji primer stopnjevanja je globok – globlji – najgloblji. Nekateri pridevniki pa imajo v primerniku in presežniku celo drugačno osnovno obliko, na primer dober – boljši – najboljši.

 

  • Stopnjevanje s prislovi (opisno stopnjevanje)
Osnovnik

Primernik

(bolj + osnovnik)

Presežnik

(najbolj + osnovnik)

vročbolj vročnajbolj vroč
belbolj belnajbolj bel
muhastbolj muhastnajbolj muhast

 

Opisno stopnjujemo pridevnike, ki so po nastanku deležniki (vroč, ovenel ...), barve (bel, rdeč ...) in nekatere druge pridevnike, na primer na -ast (muhast, aknast ...).

 

Ustrezno stopnjevanje lahko preverimo na portalu Fran.

 

 

Poznamo pa tudi dvostopenjsko (elativno) stopnjevanje.

Osnovnik

Privzdignjena stopnja ali elativ

(pre- + osnovnik)

(zelo/nadvse/hudo/neskončno/strašno ... + osnovnik)

lep

prelep

zelo lep, grozno lep

vroč

prevroč

zelo vroč, strašansko vroč

 

Nekaterih pridevnikov pa zaradi njihovega pomena ne stopnjujemo, na primer mrtev.