Slovnica so vzorci, po katerih manjše enote jezika sestavljamo v večje ali po katerih spreminjamo oblike posameznih enot. V slovnici ločujemo več ravni.
Besedotvorje preučuje, kako iz morfemov (najmanjših delčkov besede, ki nosijo pomen) sestavljamo besede.
gozd- + -nat = izpeljanka
pra- + -gozd = sestavljenka
dvo- + -jezičen = zloženka
po- + -redko = sklop
Oblikoslovje preučuje, kako besede pregibamo v različne besedne oblike.
sklanjanje: korak-ø, korak-a, korak-u, korak-ø, o korak-u, s korak-om
spreganje: hodi-m, hodi-š, hodi-ø; hodi-va, hodi-ta, hodi-ta; hodi-mo, hodi-te, hodi-jo
stopnjevanje: lep, lep-ši, naj-lep-ši
Skladnja preučuje, kako iz besed sestavljamo besedne zveze in stavke.
V Rimskih Toplicah bo tekmovanje jadralnih padalcev za pokal Slovenije v natančnem pristajanju.
V primeru so besedne zveze: Rimskih Toplicah, tekmovanje jadralnih padalcev, pokal Slovenije, natančnem pristajanju.
Preučuje tudi, kako iz stavkov sestavljamo povedi.
Vstal je (1. stavek) in stopil bližje (2. stavek), da bi slišal (3. stavek), kaj govori (4. stavek), ona pa se je zasmejala (5. stavek) in stekla na balkon (6. stavek), splezala na ograjo (7. stavek) in poletela kot kak zelen balon (8. stavek).
V širšem pomenu k slovnici štejemo tudi:
- glasoslovje, ki preučuje glasove, njihovo rabo in razmerja med njimi,
- besedoslovje, ki preučuje pomen besed, njihovo rabo in pomenska razmerja med besedami.
V razlagah in vajah Slovenščine na dlani se v sklopu slovnice ukvarjamo samo s tistimi slovničnimi temami, ki pogosto povzročajo težave pri pisanju v knjižni slovenščini.