Besedilna skupina je skupina besedil, ki imajo skupne podobne nejezikovne in/ali jezikovne lastnosti.

Besedila v skupine razvrščamo po različnih merilih. Ta merila so pravzaprav lastnosti besedila. Če imata dve besedili recimo skupni namen, sodita v isto besedilno skupino. Tako v isto besedilno skupino, in sicer med prošnje, sodita Prošnja za dodelitev štipendije in Prošnja za izvolitev v naziv. Lastnosti nekaterih besedilnih skupin (recimo prošnje, malega oglasa, življenjepisa) se sčasoma lahko precej spreminjajo, saj se zaradi spleta, novih komunikacijskih tehnologij spreminjajo tudi naši načini sporazumevanja.

Katero merilo (oziroma lastnost) bo prevladalo pri določanju, v katero besedilno skupino sodi neko besedilo, je lahko odvisno od tega, kaj pri besedilu opazujemo. Tako je vabilo lahko oblikovano kot oglas oziroma oglas je lahko oblikovan kot vabilo.

V nekem besedilu so prisotne značilnosti več različnih besedilnih skupin, npr. vabilo glede na prenosnik sodi med pisna besedila, glede na slogovni postopek pa med argumentiranje. Določanje besedilne skupine je zato svojevrsten izziv, včasih tudi zaradi izvirnosti in ustvarjalnosti besedila.

Morda ti je za poimenovanje skupine besedil s podobnimi skupnimi lastnostmi bolj znano poimenovanje besedilna vrsta. To je pravzaprav poimenovanje le besedil tiste besedilne skupine, ki imajo hkrati skupne lastnosti na jezikovni (značilno besedje, npr. prosim, prošnja) in nejezikovni ravni (enako družbeno razmerje med udeležencema, npr. uradno).