Tvorec naslovniku besedilo posreduje prek vidnega ali slušnega prenosnika. Po vidnem prenosniku posredujemo pisano besedilo, po slušnem pa govorjeno.

Vidni prenosnik je nosilec pisanega besedila, ki ga naslovnik bere. Tvorec in naslovnik sta prostorsko in/ali časovno ločena, zato je stik med njima posreden. V učnem e-okolju so klasična (natisnjena ali pisana na papir, npr. knjiga, revija, plakat) in digitalno (v digitalni oz. elektronski obliki, npr. spletna stran, e-pošta, sporočilo SMS) pisna besedila določena kot pisna. Prenosnik je v obeh primerih vidni.

Kadar tvorec za prenos besedila ne potrebuje sredstva, kot so list papirja, knjiga, telefon, računalnik, televizor, in sporazumevanje poteka iz oči v oči, je prenosnik vidno-slušni, stik med udeleženci pa je neposreden. Tako nastajajo govorjena besedila. Ta nastajajo tudi, če je stik med udeleženci posreden, npr. ko telefoniramo. V učnem e-okolju so besedila, ki nastajajo v neposrednem ali posrednem stiku, določena kot govorjena, saj je prenosnik v obeh primerih slušni.

Elektronsko sporazumevanje je povečalo prisotnost avdio- in videoposnetkov. Zato smo v učno e-okolje kot prenosnik vključili tudi avdioposnetke. To so sicer vsi primeri telefoniranja, ki pa so primarno govorjena besedila s posrednim stikom med udeleženci. Vse bolj priljubljeni so tudi videoposnetki, npr. oglasov, pogovornih oddaj, govornih nastopov. Posebnost videoposnetkov je, da lahko združujejo značilnosti tako govorjenega kot pisanega besedila.