Javno besedilo je besedilo, do katerega lahko dostopa širša javnost oz. kdorkoli.

Namen javnega besedila je, da doseže čim večji krog ljudi. To pomeni, da je objavljeno v medijih, kot so splet, časopis, revija, radio ali televizija … Posebno mesto za objavo javnega besedila je oglasna deska oz. oglasni pano.

Pri tvorjenju javnega besedila tvorec predvideva, da je tema zanimiva za (širšo) javnost, zato ne omeji kroga naslovnikov. To pomeni, da ni razmerja med tvorcem in naslovnikom, zato ne moremo vsakega javnega besedila določiti kot uradnega (npr. zakoni so hkrati javna in uradna besedila, novice pa samo javna).

Kadar tovrstno besedilo ogovarja naslovnika, se v njem pojavljajo besede in besedne zveze, ki omogočajo, da se v vlogi naslovnika lahko kdorkoli prepozna (npr. pridi, privoščite si, ne zatipkaj si življenja).

Zanimivost

Včasih se javno besedilo pojavi tudi na mestih, ki jim sicer ne bi pripisali te vloge, npr. na stebrih za razsvetljavo, drevesih, stavbah, tleh nakupovalnih centrov, strehah, avtomobilih …

Nejavno besedilo je besedilo, ki je namenjeno le določenemu krogu naslovnikov. Pri takem besedilu tvorec glede na namen in temo izbere naslovnika (npr. o zaupnih temah se pogovarjamo s prijatelji, o zdravju z zdravnikom, o uspehu v šoli starši). Druge značilnosti nejavnega besedila, npr. jezikovna zvrst, prenosnik, so v prvi vrsti odvisne od medsebojnega razmerja med udeleženci.

Zanimivost

Morda ti je bolj znano poimenovanje zasebno besedilo.