NAZAJ
Besedilne skupine v medijih
Katere so značilnosti vremenske napovedi?

Vremenska napoved je razmeroma kratko informativno besedilo o verjetnih vremenskih dogajanjih na nekem območju v prihajajočem obdobju.

 

Namen vremenske napovedi je naslovnike informirati o vremenskem dogajanju. Za naslovnika je to besedilo pomembna pomoč pri odločanju, zato imajo informacije v vremenski napovedi praktično vrednost. Napisana je na način, da jo brez večjih težav lahko vsakdo razume.

 

Primer 1

Danes bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo v notranjosti Slovenije do dopoldneva od severa postopno spustila do nižin. 

 

Naslovnik vremensko napoved pričakuje vedno na istem mestu v časopisu ali na spletni strani, po radiu ali televiziji pa tudi ob istem času, zato je jasno ločena od ostalih besedil. Ker se pojavlja v množičnih medijih, je javno in publicistično besedilo, napisano v knjižnem jeziku. Tvori jo strokovnjak za vreme (vremenoslovec ali meteorolog), ki na osnovi podatkov vremenske postaje razbere, katere informacije je treba posredovati naslovnikom in kako te informacije razporediti.

 

 

Vremenska napoved ima več besedilnih enot. To so: Napoved, Obeti, Opozorilo, Napoved za sosednje pokrajine, Vremenska slika, Vpliv vremena na počutje, Napoved za prihajajočih 5 do 10 dni, Zemljevid/Karta območja, za katerega je napoved.

 

Slika: Zemljevid Slovenije k vremenski napovedi za 24. 9. 2018
Katere so značilnosti novice?

Novica, strokovna vest, je osrednja publicistična besedilna vrsta, ki naslovnika informira o dogodku, za katerega tvorec meni, da bo za naslovnika zanimiv.

 

Biti mora zanimiva, kratka, aktualna, (resnična) in jedrnata. Grajena je po načelu hierarhizacije: najprej najpomembnejše informacije, nato manj pomembne.

Katere podatke bo novica vsebovala in kako natančno bodo ti podatki predstavljeni, je odvisno od vrste novice (kratka, razširjena novica, novica v nadaljevanju, naznanilo).

 

Nasploh novica vsebuje informacije o tem:

  • kaj se je zgodilo,
  • kdo so bili nosilci dogajanja,
  • kdaj se je dogodek zgodil,
  • kje se je dogodek zgodil,
  • kako se je zgodilo;
  • lahko tudi še zakaj oziroma kako da se je to zgodilo.

 

Odgovori na naštete vprašalnice so lahko ubesedeni v ločenih besedilnih enotah. Ti odgovori pa zagotavljajo zajemanje najpomembnejših podatkov na najkrajši način.

Poleg osnovnega sporočevalnega namena (naslovnika o čem informirati ali ga s čim seznaniti) ima novica lahko še razvedrilno, vzgojno nalogo, naslovnika lahko preventivno opozarja, lahko je posmehljiva, didaktična ipd.

 

Tvorec, običajno je to novinar, resničnost novice nakazuje s sklicevanjem na vir (po poročanju nemške tiskovne agencije, kot navajajo viri blizu …). S tem je povezano tudi poimenovanje udeležencev dogodka (kot ugotavlja (ime in priimek), vodja Urada za preprečevanje ...).

 

Besedilne enote novice so v veliki meri odvisne od tega, kje je novica objavljena. Običajno jo sestavljajo naslovje, sinopsis, besedilo, ki je lahko členjeno na odstavke, podatki o tvorcu, kraju in času objave ter naslov rubrike. V novici so lahko ključni podatki vizualno poudarjeni. Od njene vrste je odvisno, ali bo vsebovala še slikovno gradivo. To pomeni, da tvorec uporablja najrazličnejše pristope posredovanja ključnih informacij.

Katere so značilnosti oglasa?

Oglas je pozivno besedilo, s katerim tvorec naslovniku predstavlja tisto, kar naj bi vzbudilo naslovnikovo zanimanje in odziv. Oglas lahko naslovnika tako poziva, da naj npr. izbere druženje v živo, je pazljiv pri objavah na družabnih omrežjih.

 

Tvorec oglasa je oglaševalska agencija, ki besedilo kreativno zasnuje in tehnično izvede po naročilu podjetja, organizacije, institucije, npr. Safe.si, UNICEF. Širša javnost kot naslovnik je dosežena prek medijev.

 

V oglasu je lahko izražena vzgojna ali obveščevalna funkcija, npr. katerih vsebin ni primerno objavljati na družabnih omrežjih.

 

Ker je oglas tudi večpredstavnostno besedilo, je njegova sporočilna vrednost hkrati podprta z jezikovnimi in nejezikovnimi elementi. Najbolj značilni jezikovni element je slogan oz. geslo, npr. Odloži telefon in uživaj življenje. Kot nejezikovni elementi pa k vsebini oglasa prispeva, npr. slikovno gradivo, zvoki, svetloba na posnetku, izbor barv.

 

Za oglase je značilna argumentacija.

 

Besede in besedne zveze, rabljene v oglasu, se nanašajo na področje oglaševanega, npr. (varna) rabe spleta, nov izdelek.

Katere so značilnosti horoskopa?

Horoskop je besedilo, ki napoveduje človekovo usodo po položaju zvezd za določeno časovno obdobje. Besedilo takoj prepoznamo, napovedi pa so napisane na način, da se z njimi zlahka poistovetimo.

 

Horoskop je zelo razširjena in privlačna besedilna skupina, saj ga lahko najdemo v revijah, časopisih, na spletu ali teletekstu, poslušamo po radiu itd.

 

Na prvi pogled ga prepoznamo po ustaljeni obliki in tipičnih ilustracijah. Naslovu in morebitni uvodni napovedi sledi dvanajst naslovljenih odstavkov. Le-ti se pričnejo z imenom znamenja in pripadajočim simbolom; sledi napoved. Znamenja so razvrščena v ustaljenem vrstnem redu od ovna do ribe. Marsikdaj je z astrološkim pridihom opremljeno celotno besedilo (barvna podlaga, astrološka simbolika).

 

Namen horoskopa je informirati naslovnika o prihajajočih dogodkih, vezanih na določeno področje in ga spodbuditi k predlaganim aktivnostim. Najpogosteje izbrana področja so tista, ki zanimajo širok krog ljudi, npr. ljubezen, denar, kariera, odnosi, izobraževanje, zdravje.

 

Prevladujoč slogovni postopek je argumentacija. Napovedi in razlage dogodkov v horoskopu so podprte s položajem in gibanjem planetov (npr. s Soncem v dvojčkih, z Venero v raku) ali s stalnimi besednimi zvezami (npr. ni konec sveta, vse lahko počaka). 

 

Horoskop je tvorjen tako, da se z napovedmi poistoveti čim širši krog naslovnikov. K temu pripomorejo zaimki v 2. osebi množine, ki naslavljajo naslovnika, nedoločni zaimki (nekdo, nekaj, marsikaj) in uporaba pogojnih odvisnikov. Napovedi, ki so zapisane metaforično, včasih že na meji nesmislov, istočasno omogočajo, da jih mnogi naslovniki zlahka preslikajo v svoje življenje (npr. Odkriti pogovor bo razjasnil marsikaj). Pozivna vloga se kaže z glagoli v velelniški obliki (npr. uživajte na svežem zraku).

Katere so značilnosti intervjuja?

Intervju je priljubljeno publicistično besedilo. Gre za načrtovan razgovor med vsaj dvema osebama, zato je intervju pravzaprav podskupina razgovora. Kot publicistično besedilo je dostopno širši javnosti in se razlikuje glede na prenosnik (splet, radio, televizija, tiskovine).

 

Udeleženca se imenujeta intervjuvar in intervjuvanec. Drug, bolj uveljavljen, a manj strokoven, izraz za intervjuvarja je spraševalec. To vlogo večinoma prevzamejo novinarji oz. novinarke, ki se na intervju predhodno pripravijo z iskanjem informacij, dosežkov in zanimivosti iz življenja ali dela intervjuvane osebe. Ta je navadno strokovnjak oz. strokovnjakinja določenega področja, znana oseba ali oseba, za katero intervjuvar predvideva, da bo javnosti zanimiva.

 

Intervju je lahko osebnostni ali tematski. Osebnostni intervju postavlja v ospredje življenje intervjuvane osebe, tematski pa področje njenega udejstvovanja (npr. poklic, interesi, prepričanja). S temo intervjuja je tesno povezana leksika. Uporabljeni izrazi tudi nakazujejo, v katerem primeru gre za osebnostni in v katerem za tematski intervju.

 

V učno e-okolje so vključeni zapisani intervjuji, objavljeni po predhodnem razgovoru z intervjuvancem, ki se z zapisanim strinja. V zapisanem intervjuju so vprašanja grafično (z obliko pisave, lahko tudi s številkami ali znaki) ločena od odgovorov, zaradi česar je besedilo pregledno. Udarne misli so lahko izpostavljene v obliki citata. Zapisan intervju lahko vsebuje tudi zapise intervjuvančevih odzivov (npr. smeh, premisli).

 

Kot slogovna postopka prevladujeta argumentacija ali pripovedovanje, opisovanje se lahko pojavi, kadar intervjuvanec odgovarja na k-vprašanja.

 

Zapisan intervju praviloma sestavljajo naslednje besedilne enote: ključne besede, naslov, podnaslov, datum objave, slikovno gradivo, predstavitev intervjuvanca in besedilo, deljeno na vprašanja in odgovore. Namesto vprašanj so lahko uporabljene tudi trditve, ki so nekakšne ugotovitve iz predhodnega odgovora oz. pozovejo intervjuvanca k nadaljevanju (npr. Povejte nam torej kaj več o tej luknji.).

 

Katere so značilnosti šale?

Šala je kratko besedilo humornega značaja, s katerim želi tvorec naslovnika nasmejati, sprostiti ali zabavati.

 

Šala je lahko pisana ali govorjena. Kadar je govorjena, skuša tvorec naslovnika zabavati tudi z mimiko in kretnjami. Šala lahko sproži zaporedje novih šal. To lahko lepo opazujemo pri npr. stand up komediji.

 

Da bi se nastopajoči v stand up komediji čim bolj približal publiki in jo navdušil, govori v praktičnosporazumevalnem neknjižnem jeziku. Pogosta je raba pogovornih in stilno zaznamovanih besed (npr. zafrkavaš, nosonjo, glih).

 

Teme v šalah so zelo raznolike, pogosto pa se tvorec šali na svoj račun (npr. moj nos je tako velik da Hrvaška trdi da je del nosa njihovega), izraža svoje vtise in govori o svojih doživetjih (npr. kuhar o svojem delu v vojski), zato je šala pripovedno besedilo. Zanjo je kot slogovni postopek značilno pripovedovanje.

 

Primer 1

Vojaki se že vrsto let norčujejo iz kuharja, on pa se nikoli ne jezi, ampak se ob vsaki zbadljivki pri kosilu nasmeji. Nekega dne stopi k njemu višji general in reče: »Veš, ti si res fant od fare. Ne bomo ti več nagajali.« Kuhar odgovori: »Odlično! Jaz pa vam več ne bom pljuval v juho.«

Katere so značilnosti malega oglasa?

Mali oglas je oglaševalsko besedilo, s katerim tvorec želi kaj oddati, najeti, kupiti, prodati, poiskati, najti, podariti ipd.

 

Tema malega oglasa je predmet (športni rekvizit, rabljeno oblačilo, vozilo, stanovanje, hiša), storitev (instrukcija, družba, prevoz) ali rastlina (sadika) in žival (pes, mačka). Tvorec jo na kratko predstavi in hvali tako, da odgovori na dopolnjevalna ali k-vprašanja (kaj, kdo, za koliko, kje, kdaj), lahko doda še fotografijo. Naslovnika tako skuša prepričati, da se odzove. Mali oglas vsebuje podatke o trajanju, času objave oglasa, tvorcu (uporabnik, kontaktni podatki, npr. GSM-številko, e-naslov) ipd. Ti podatki se razlikujejo glede na mesto objave, in sicer je lahko mali oglas objavljen na spletnih straneh (Bolha.com, mojbutik.si, prodam/kupim.si, Salomonov oglasnik, Oglasi.si), na radijski postaji, v dnevnem časopisju, na oglasnih deskah večjih trgovskih centrov. Mali oglasi so tematsko zelo različni. Oglasi o podobnih vsebinah so objavljenih v isti rubriki, npr. nepremičnine, živali, rastline, avto-moto, oblačila, obutev.

 

Mali oglas je praviloma kratko in jedrnato besedilo, a splet omogoča tvorjenje daljših besedil, zato so nekateri mali oglasi vse daljši. Spomni se recimo tistih o ljubljenčkih.

 

Namen besedila in s tem vrsto malega oglasa tvorec izrazi neposredno z glagoli, kot so kupim, oddam, najamem, prodam, zamenjam, podarim, nudim, iščem, v sedanjem glagolskem času in povednem naklonu.