NAZAJ
Zapis posameznih besed in besednih zvez
Zapisovanje navezne oblike osebnega zaimka

Navezna oblika osebnega zaimka je sestavljena iz enozložnega predloga in naslonske (kratke) oblike osebnega zaimka. Tvorimo jo samo v tožilniku.

 

Pišemo jo skupaj s predlogom: na + me = name, na + te = nate. Prav tako tudi zveze s predložno obliko va- (vame, vate) in vse zveze z obliko -nj (vanj, nanj, predenj).

 

Pri navezni obliki poudarimo predlog (naglas je torej na predlogu ali prvem zlogu), na primer name, nate, nanjo, vame, nadme, nadenj, predse.

 

Primer 1

Babica bo z veseljem popazila nate.

 

Dolgo (naglasno) obliko osebnega zaimka uporabimo, če želimo zaimek posebej poudariti. V tem primeru ga pišemo ločeno od predloga.

 

Primer 2

Babica bo z veseljem popazila na tebe

 

 

 

Zapisovanje števnikov

Števnike pišemo skupaj ali narazen.

 

Skupaj pišemo:

  • glavne števnike do 100 in stotice, na primer devetnajst, petintrideset, tristo

Primer 1

Glasbeno šolo Celje trenutno obiskuje skoraj sedemsto učencev in dijakov, zaposlenih pa je preko sedemdeset rednih in pogodbenih sodelavcev.

 

  • vrstilne, ločilne in množilne števnike, na primer dvaintrideseti, tritisoči; dvoje, petero; dvojen, deseteren

Primer 2

Glasbena mladina ljubljanska že šestindvajseto leto zapored prireja večere glasbe in poezije z naslovom Jesenske serenade.

 

Narazen pišemo druge glavne števnike, tudi tisočice, na primer dvesto dvanajst, tri tisoč, pet milijonov, dvesto dva tisoč dvesto.

 

Primer 3

Med starše smo razdelili sedemsto petdeset anketnih vprašalnikov.

 

 

 

Zapisovanje prislovne zveze z veznikom ali predlogom

Prislovne zveze, v katerih se pojavljajo vezniki ali predlogi, pišemo narazen.

 

  • Zveze z vezniki: noč in dan, sem ter tja, zdaj pa zdaj ...

Primer 1

Tudi pri nas bomo prej ali slej začeli uporabljati robote v medicini.

 

  • Zveze s predlogi: na vrat na nos, samo po sebi ...

Primer 2

Juri Muri je dan na dan sam doma in zaželi si družbe, potovanj. 

 

Vse sestavine prislovnih zvez oziroma sklopov, ki izražajo časovno razmerje, je priporočljivo pisati narazen, na primer tu pa tam, tu in tam. Lahko pa jih pišemo tudi skupaj (tupatam, tuintam).

 

 

 

 

 

Zapisovanje prislovov iz predlogov in samostalniške, pridevniške besede ali prislova

Prislove, ki so nastali iz predlogov in samostalniške besede/pridevniške besede/prislova, pišemo skupaj, na primer dokaj, naravnost, narazen, nadvse, odkar, ponekod, poredko, vstran, zdaleč, zagotovo, zamalo, zares, zato.

Zapisovanje zveze dveh samostojnih prislovov ali členka in prislova

Zveze dveh prislovov, kot so malo več, nič koliko, nič kaj, pišemo narazen.

 

Tudi zveze členka in prislova, kot so prav tako, prav tam, ravno tako, ravno tam, čim bolj, čim prej, čim več, pišemo narazen.

 

 

 

Zapisovanje predlogov iz več besed

Predloge, sestavljene iz več besed, pišemo narazen, na primer glede na, v zvezi z, z ozirom na, s pomočjo.

Zapisovanje zvez s členki

Zveze (sklope) s členki pišemo:

  • z vezajem, na primer le-ta

Primer 1

Spremembe in dopolnitve le-teh bomo sprejeli v predvidenem obsegu.

 

  • skupaj, na primer tale, kadarkoli

Primer 2

Pomlad prihaja, vsaj če sodimo po tejle fotografiji izolske plaže.

 

  • narazen, na primer kadar koli

Primer 3

Začeti smo širiti prenočitvene zmogljivosti za mlade, pa ne samo mladinskih prenočišč, temveč tudi počitniških domov.

 

Členek nam lahko tudi zagode. Nastopa lahko namreč kot nikalnica ob osebni glagolski obliki (ne mara) ali samostojno (nemara = morda). Pomen je seveda popolnoma drugačen.
 

Primer 4

Zakaj Niko ne mara snega? 

Nemara zato, ker ne zna smučati.

 

 

Členki so posebna besedna vrsta. So besede, po katerih se ne moremo vprašati.

 

Pomembni so, ker z njimi izražamo mnenje ali prepričanje (le, samo, komaj, že, celo; da, ne, seveda ...). Njihov pomen lahko nadomestimo s celim stavkom: Ima le dva računalnika (lahko bi jih imel več).

 

Členki lahko stojijo na različnih mestih v stavku, in sicer glede na to, kar želimo izpostaviti. S spremembo njihovega položaja se spremeni tudi pomen.

  • Maks je vrnil 3 knjige.
  • Le Maks je vrnil 3 knjige. (Ne Miha.)
  • Maks je le vrnil 3 knjige. (Bil je že skrajni čas.)
  • Maks je vrnil le 3 knjige. (Moral bi jih pa 5.)