Oprosti, Genevieve. Vsi vedo, da imam dolg jezik in da bleknem marsikatero neumnost. Bratje so že obupali nad mano, vendar me imajo radi in zato sprejemam njihove očitke.

Sem še kar samozavestna. Kadar sprejmem kakšno odločitev, mislim, da je prava in se je zavedam. Včasih se mi s prijatelji malo zmeša, začnem kar na cesti poskakovati. Sem bolj umetniška in seveda imam dolg jezik. Zadnje čase se poskušam zadržati, ker vsi ne znajo sprejeti tvoje fore.

Sprli se boste s srčno izvoljenko, a pri tem le pazite, da ne boste imeli dolgega jezika. Potem se boste namreč samo zamerili, tega pa si tokrat res ne smete privoščiti.

Mar to pomeni, da nikoli niste molčali, ali ste nekoč morali molčati preveč, da si zato zdaj daste duška? Ne, nikoli nisem molčala. Vedno sem imela dolg jezik.

Graščina je imela lastnika, kranjskega kmeta Gorjanca, ki je imel dolg jezik. V gostilni na Primskovem pri Kranju je klevetal, češ, če bi moral cesar jesti tako slab kruh, kot ga jedo ljudje med vojno, bi bilo te hitro konec.

Če ni po moje, sem zelo neprijeten. Priznam. Pogosto imam dolg jezik.

Mati mi je rekla: »Vsi so zaprti, pojdi od doma, da ne boš še ti, ki imaš dolg jezik, končala za zapahi.«