Slovenski trg je bil spomladi leta 1999 slabo razvit, mobilni telefoni pa dragi kot žafran. Vsem so pogledi uhajali čez severno in zahodno mejo, kjer so v prodajnih akcijah že tedaj prodajali telefone po eno marko ali nekaj sto lir. A v Slovenijo jih uradno ni bilo moč uvoziti.

Današnja potovanja zaradi raznolike ponudbe prevoznih možnosti niso več eksotika, draga kot žafran in pot do evropskih velemest dejansko postaja cenovno dostopna tudi ljudem, ki prej niso potovali zaradi suše na žiroračunu.

Pravo vprašanje torej ni, ali bodo globalne korporacije »nekoč« prodajale le še bestsellerje v angleščini in v digitalnem formatu, tiskane knjige v slovenščini pa bodo postale drage kot žafran. Pravo vprašanje je, kako bralce zadržati v knjižnicah /.../

Prvi avto, ki se ga spominjam, je bila lada samara, v njem sem doživela veliko lepega, saj me je oče skoraj vsak dan iz šole vozil na treninge. Ker so bile letalske vozovnice drage kot žafran, smo se z avtom vozili tudi na večino tekem.

Pozna se, da gre leposlovje bistveno manj v prodajo kot nekoč, slovarji in leksikoni so passé, vse je že na spletu. Enciklopedija Slovenije je bila ob izidu draga kot žafran, danes je nihče niti ne pogleda več.

Ste vedeli, da pri nas raste pet različnih vrst od skupno petnajstih? Da so v tujini vzgojili čudovite križance vzhodnega teloha s polnjenimi cvetovi najrazličnejših barvnih odtenkov? Da je lepše, če telohe na vrtu posadite na prostor, kjer boste njihovo cvetje lahko opazovali iz oči v oči? Da so trajnice, ki lahko rastejo desetletja na istem mestu? In da so ob vsej svoji lepoti strupene rastline? »Drag kot žafran«, je znani rek, ki ga pogosto slišimo, če hočemo poudariti vrednost nečesa. Žafran je bila in je še od nekdaj znana, dragocena začimba, manj znano pa je, da so z njo barvali dragocene tkanine.

Dišave so imele v zgodovini in imajo še danes velik pomen, uporabljamo jih v kozmetiki, so sestavni del naše kuhinje. Nekatere so bile silno drage, od tod še danes pregovor »Drag kot žafran«.

Skoraj je ni bolj neprijazne naprave za običajnega potrošnika, kot je računalnik: zapleten kot gordijski vozel, drag kot žafran, toda dandanes potreben kot zrak. Kot nalašč, da z malo zlobne žilice in arogance prodajalec neveščemu kupcu ponuja nekaj hudičevo dragega in ni vrag, da bi nakup glede na potrebe preplačal dvakrat, trikrat, nemara celo štirikrat.

Čeprav je žafran kot začimba danes precej zapostavljen in ga tudi v tekstilni industriji že dolgo ne uporabljajo več za barvanje tkanin, pa reklo »drag kot žafran« ni utonilo v pozabo. V stari Grčiji je žafran veljal za cvet, ki naj mladoporočencema prinese srečo, izobilje in blagoslov bogov. Rumene, bele ali vijoličaste cvetove pomladanskega žafrana so vpletali v poročne vence in z njimi krasili posteljo novoporočenega para.

Žafran je začimba in naravno rumeno barvilo, ki ga pridobivajo z ročnim nabiranjem in sušenjem prašnikov oziroma brazd pravega žafrana. Žafran je najdražja začimba na svetu. Saj se spomnite: Drag kot žafran. En sam gram žafrana stane glede na kakovost od 4 do 12 evrov. Za pridelavo enega kilograma začimbe morajo ročno natrgati od 140.000 do 250.000 cvetnih brazd ...