Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. S to ljudsko modrostjo bi lahko pojasnili vznemirjenje, ki je prevevalo slovenske medije prejšnji teden, tik pred prvim uradnim obiskom kakšnega predstavnika nove italijanske vlade v Ljubljani.

Zavedam se, da imajo mediji izjemno moč. Medijska predstavitev terorističnih napadov z antraksom in stalno ponavljanje kliničnih slik ter nevarnosti vsekakor vpliva na ljudi tako, kot so želeli tisti, ki so antraks uporabili: prestrašijo jih in s paniko blokirajo normalno delovanje. Pregovor, kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, morda še najbolje odraža sedanji položaj. Sumljivo je postalo vse, kar bi morda sicer mirno spregledali, če ne bi imeli informacije o pojavljanju antraksa. Ponavljam, da v Evropi in tudi v regiji še ni bilo nobenega podobnega napada in da so teroristični napadi očitno usmerjeni predvsem na ZDA. Koordinacijska skupina je podala mnenje, da sedanje razmere ne zahtevajo posebnih ukrepov, kar pa ne pomeni, da razmer ne spremljamo.

Tudi sam mislim, da v Sloveniji za napadi na Cerkev ni Velikega koordinatorja. Toda saj poznate pregovor: Kogar je pičila kača, ta se zvite vrvi boji. Mnogi ljudje v Cerkvi so veliko pretrpeli, zato reagirajo bolj vznemirjeno, kot bi bilo potrebno. To je človeško. Bojazen, da se bodo povrnili časi nesvobode in vsakršnih pritiskov na Cerkev, še vedno ni izginila.

Tudi Mojca je bila previdna na svojem dirkalnem modelu. V zavojih ga ni nagibala, saj ji je zaradi padca ostal strah, ki je pomenil še dodatno nevarnost za vožnjo, pač po znanem pregovoru "Kogar je pičila kača, se še zvite vrvi boji".

In kaj se bo zgodilo 1. novembra bomo takrat res prenehali cepiti ali sledi ponovna odložitev? Država se odloča, kakor se hoče, vendar mislim, da bi bilo zelo slabo, če bi rok ponovno prestavili. Konec koncev bomo v tem času izpeljali obveščanje, rejci pa se bodo morali odločiti za sodobnejše načine proizvodnje in živali zavarovati tudi pri zavarovalnici. Ocenjujemo, da bi morali bolj zaupati v državo in v izplačevanje odškodnine iz proračuna, je prepričan Kovač. Rejci pa se v zvezi s tem vse prepogosto spomnijo pregovora: Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi...

Kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi.

Kvalifikacije za letošnje EP, ki se danes začenja v Franciji, so prinesle slovenski vrsti še posebno bleščavo. Že sami sebe skoraj nismo več videli od vsega veselja, ponosa in veličastnosti predstav. To je refleksno vzbudilo tudi bojazen, da se ne bo zgodovina ponovila. Pripravljalne tekme so sicer vlile nekaj manj optimizma kot tiste v letih 1993, 95 in 97, a kogar enkrat piči kača, se boji tudi zvite vrvi.