Kadar nas preganjajo majhni strahovi, jih lahko odpodimo iz svoje glave tako, da se zavemo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni.

Saj res, strah je votel, okrog ga pa nič ni! Tako nekako se mi je utrnilo po tistem, ko mi je ob prebiranju časopisnih oglasov gledaliških dogodkov v preteklih dneh butnila v oči besedica zadnjič.

To, česar sem se dolgo tudi sama bala, je postalo največji navdih. Saj so nam že babice zaupale skrivnost: strah je votel, okrog ga pa nič ni.

Podstrešje je bilo skrivnostno, polno stare šare in zgodb. Imelo je eno samo slabost – ni bilo luči. Takrat so radi rekli: »Strah je votel, okrog ga pa nič ni!«

Hecno, kaj?! Vsi vemo, da je strah znotraj votel, zunaj ga pa nič ni … pa vendar je vsakega od nas sem in tja pošteno strah!