Ker bomo z mrzlimi zimskimi dnevi z roko v roki hodili še kar nekaj časa, si umislite nekaj, kar vas bo prijetno pogrelo.

Kdor dobro pogleda, lahko vidi, da dobro delamo. Na vseh področjih. In še več bomo naredili, zato pa moramo delati z roko v roki in sproti delati kompromise in iskati rešitve, ki so najboljše za skupno korist posameznega kraja. 

Skandinavci ves čas živijo z roko v roki s svojo tradicijo in sodobnim oblikovanjem. Oni oblikujejo za desetletja, in ne za sezone. Prav tako ne segajo pregloboko ali predaleč v povsem individualen okus, ampak upoštevajo neke splošne estetske vrednote, naravne materiale in tako nastane nekaj, kar je brezčasno. Zato obstaja skandinavsko pohištvo, ki je staro sto let in je zdaj enako moderno, kot je bilo takrat, ko je nastalo /.../

Kanada je Ljubljančanki zelo všeč. »Šola in šport gresta z roko v roki. Ni posebnih popuščanj, je pa veliko razumevanja in predvsem osebnega stika s predavatelji, ki se trudijo za vsakega študenta posebej. Všeč mi je tudi raznolikost kultur. Pravih Kanadčanov pravzaprav ni, in vprašanje je le, katera generacija se je preselila v Severno Ameriko. Tukaj je res vse zelo pisano in zelo strpno. Hkrati sem v eni od držav, ki se štejejo med veslaške velesile, našla dobre pogoje za delo in spoznala tudi nove prijatelje.«

V SLOGI JE MOČ Seveda bosta to morali doseči zdravilišče in občina z roko v roki, kar pa bo bolj težko, če Topličani ne bodo bolj držali skupaj. Kot so zbrani povedali na našem srečanju v gostišču Rog, so krajani premalo povezani med seboj in namesto sloge vse prevečkrat vlada prepir.

Ob sodobnih herojih na bojišču ne smejo manjkati lepotice na tribunah – saj veste, da so nogometaši že skoraj po pravilu obdani z manekenkami in modeli. Lepota in denar pač hodita z roko v roki.

Sočasno opaža tudi, da zdaj zdravijo bolezni, ki jih pred desetletjem skorajda niso poznali, denimo osteoporozo ali težave, ki jih povzroča bakterija helicobacter pylori. V porastu so tudi kronične bolezni, kar gre z roko v roki s staranjem prebivalstva.

Širitev poteka v soglasju z domačini, kar je v svetovnem merilu redkost. Prebivalci želijo postali dela našega parka, ker vidijo, da se dogaja ravno obratno od propagiranega, in sicer, da so v okviru parka možnosti razvoja večje, boljše, hitrejše, kraji pa postanejo prepoznavni. Videli so, da prebivalci lahko živijo z roko v roki s parkom.