Tantalove muke
velike težave, trpljenje
Tantalove muke je v mestu rož preživljal Martin /.../. Potem ko je zaradi bolezni odstopil njegov sostanovalec /.../, je kljub bolezni odpeljal etapo. »Pripeljal sem med zadnjimi. Če bi bil tempo vso etapo tako hud, kot je bil na zadnjem vzponu, je zagotovo ne bi končal. Boleham že ves teden, zdaj pa je, kot kaže, prišlo do najhujše krize. Če sem bom danes počutil enako, niti teoretično ni možno, da bi gorsko etapo končal,« je bil slabe volje Saveljčan, ki se je večji del etape mučil v ozadju, v skupini bolnikov, kot so poimenovali dvajset kolesarjev.
Če kaj poimenujemo kot Tantalove muke, pri tem mislimo na velike težave, dolgotrajno trpljenje oziroma bolečino, ki jo kdo doživlja ali prestaja, ko želi kaj doseči.
Hvalabogu, da je konec teh Tantalovih muk. Srečen sem, da sem ostal živ po vseh teh zapletih in da v naelektrenem ozračju ni prišlo do incidentov. Trudil sem se po najboljših močeh. Pripeljali so me, da ustavim erozijo, da se ne pripeti najhujše, saj bi se Maribor v teh razmerah lahko celo boril za obstanek v ligi.
Tantalove muke
Profesor je med razlago večkrat omenjal, boljšim dijakom obljubljal, slabim, ki so se skozi poezijo prebijali kot skozi Tantalove muke, pa grozil, da se bomo podrobno ukvarjali s še znamenitejšim epom, z Ariostovim Besnim Orlandom /.../
trpeti, preživljati, prestajati ... Tantalove muke
Tantal (sin Zevsa in kralj Sipilosa v Grčiji, ki so ga povabili, da bi jedel z bogovi, vendar je zlorabil to čast, nato pa so ga kaznovali tako, da trpi »Tantalove muke« zaradi hrane in pijače, ki jo ima tik pred seboj, a je ne more doseči.
Toda vključevanje v Nato je pravzaprav le »mala malica« v primerjavi s Tantalovimi mukami, ki čakajo kandidatke za članstvo v Evropski uniji, med katerimi je tudi Slovenija.
Za prevaro bogov in surovost, ki jo je izkazal Tantal, ko je dal zaklati lastnega sina, je bila pravična le izjemno huda kazen. Bogovi, ki jih je tako grdo izigral, so mu prisodili trikratno muko brez konca in kraja. Vrgli so ga v podzemlje. Tam je stal sredi jezera in voda mu je pljuskala do brade, pa vendar je trpel strašno žejo, ker je nikoli ni mogel doseči, saj je vsakič, ko je proti njej usmeril usta, usahnila. Nad njegovo glavo so se raztezale veje sadnega drevja, ki je raslo na bregu. Sočno sadje je bilo tik nad njim, a ko je proti njemu stegnil roko, je vihar veje dvignil visoko nad oblake. V zraku, tik nad njegovo glavo, je visela velikanska skala, ki bi se lahko vsak trenutek zrušila na njegovo glavo. Tako je trpel večno žejo, večno lakoto in večni smrtni strah. In zato so Tantalove muke, kadar danes govorimo o njih, izjemno velike težave brez konca in kraja.