In ko se takole hvališ s svojim nasiljem, sama najbolj pljuvaš v lastno skledo oziroma na lastno ime.

Tu živimo s turizmom – zakaj bi si z nesnago pljuvali v lastno skledo? Ve se – če bo onesnaženo, ne bo turistov, in če ne bo turistov, tudi zaslužka ne bo.

Ne bodimo neumni in ne pljuvajmo v lastno skledo. Zakaj smo (ste) Slovenci tako samouničevalni?

Ljudje so izčrpani. Pa ne govorim samo o umetnikih. Izčrpani ljudje pa so še bolj bolani in so še večji strošek v zdravstvu, tudi zaradi duševnih stisk in depresij in anksioznosti. Ne vem, komu je to v prid. Država ustvarja nezdravo okolje in s tem pljuva v lastno skledo.

Meglen ljubljanski dopoldan je, drugi delavnik v novem letu, a drsališče Ledena dežela na Emoniki je vseeno lepo zapolnjeno. To vidno veseli /.../ velikega drsalnega entuziasta, ki je pri 15 letih dejal, da bo nekoč imel svoje drsališče. Danes so njegovi cilji še višji. Starši – oba sta bila zdravnika – so me naučili kakovostno preživljati prosti čas. Ko sem imel leto in pol, so me postavili na drsalke. Ker sem sledil starejšima bratu in sestri, sem hitro napredoval in kmalu prišel na profesionalno raven ter preživel vso mladost na ledu. Čeprav s tem pljuvam v lastno skledo, trdim, da ni lepšega kot drsati na naravnem ledu. V otroštvu sem večkrat predrsal Blejsko in Cerkniško jezero.

V zadnjih letih je Križno jamo letno obiskovalo po tisoč ljudi in prevelik promet v jami bi lahko ogrozil krhke jezerske bregove. Zato da bi preprečili propadanje pragov in da bi vodam omogočili počasno obnavljanje apnenčastih tvorb, so jamarji celo zmanjšali število obiskovalcev in Troha zdaj v jamo vodi le dva čolna naenkrat. »Mogoče se komu zdi, da s tem pljuvamo v lastno skledo, saj bi zaslužek prinašal le večji obisk. Vendar je to edini način, da ohranimo jamo,« pojasnjuje.

Ta pristop smo pustili za seboj in danes sem mnenja, da je glasbo treba ceniti. Če je Gramatik rekel, da glasba ni parfum, sam mislim, da je točno to. Pet članov benda je v izdelek vložilo ogromno dela in prav je, da se ga ceni. Že tako je kultura dovolj razvrednotena, zdaj naj pa še sami pljuvamo v lastno skledo? Na tem svetu ni nič zastonj – razen očitno glasbe in filmov, ki jih vsi brezplačno snemamo s spleta.

»Že nekaj časa imam v mislih kolumno, v kateri bi bralcem dal kakšen koristen napotek o dopustniškem branju ... Mogoče bi bilo to dovolj, khm, lahkotno ...« sem negotovo predlagal. »O dopustniškem branju?« Očetovsko čelo se mu je mrko nagubalo. »Menda ne bova pljuvala v lastno skledo? Več ko bodo brali romane, manj bodo kupovali počitniško Delo! Ne! Ne in še enkrat ne! In še enkrat ne! Tudi če boste pisali o dopustniškem branju, vam, khm, odsvetujem, da bi omenjali kakšne knjige.« »Toliko hvaležnih tem je! Recimo kriminal. O kriminalu ljudje vedno radi berejo. Črna kronika je še vedno druga najbolj brana časopisna rubrika – takoj po osmrtnicah!«

»Čeprav s tem pljuvam v lastno skledo, moram opozoriti, da ljudje preveč denarja namenjajo negi v salonu, škoda pa se jim zdi vlagati v kvalitetne proizvode za nego las doma,« je prepričana /.../, ki opozarja, da so v cenejših šamponih in balzamih praviloma cenejše in manj kvalitetne sestavine, ter zato lasem na dolgi rok bolj, kot koristijo, škodujejo. »Stranke so velikokrat presenečene nad dejstvom, koliko stanejo šamponi in balzami, s katerimi negujemo lase v salonih. Le kvalitetni izdelki so tisti, ki obljubljajo izjemne rezultate. Pametno je upoštevati priporočila vašega frizerja, saj mu je zagotovo mar za vaše lase.«