Pandorina skrinjica predstavlja vir vseh bridkosti in nesreč. Bi radi izrazili svoje negativno mnenje o kloniranju? »Kloniranje? Saj to je, kot bi odprli Pandorino skrinjico.« Izvor: Pandoro je v starogrški mitologiji po Zevsovem naročilu iz gline ustvaril njegov sin Hefajst, drugi bogovi pa so jo obdarovali: Atena ji je dala dušo, Afrodita lepoto in Zevs skrinjico. Zabičal ji je, da je nikoli ne sme odpreti. In ker je bila dotlej brezskrbna Pandora kot vsaka ženska neznansko radovedna, je skrinjico vendarle odprla, iz nje pa so se vsule vse človeške bridkosti in tegobe ter se razpasle med ljudmi.

Kmetovalci se raje odločajo za pretirano rabo gnojil, kot da bi tvegali s premajhno, zato se v prsti nabira več dušika, kot ga je sposobna absorbirati ali razgraditi. K tej preobremenitvi precej prispevajo tudi avtomobilski izpuhi in siceršnja raba fosilnih goriv. Presežek izperejo padavine ali pa najde pot v podtalnico. Približno 20 % dušika, ki ga v zemljo dodajo ljudje, konča v jezerih, rekah, oceanih in vodnih virih, s čimer odpira pravo Pandorino skrinjico težav.

Po tem, ko je nekaj pogumnih žrtev /.../ vendarle spregovorilo o umazanijah, ki se dogajajo v Hollywoodu, se je odprla Pandorina skrinjica. Vsak dan na plan pride še več tragičnih zgodb. Po dolgih desetletjih osamljenih krikov in sprejemanja položaja kot neizogibnega in del posla, so igralke in igralci vendarle skupaj povzdignili glas in se uprli. In zdi se, da se zadeve premikajo. To, da vplivni producenti zlorabljajo svojo moč, je bilo znano dejstvo, postalo je del šal serij in govorov, ki so se jim igralci smejali, čeprav grenko. A nekaj pogumnih igralk, ki se je vendarle odločilo, da ni več prav molčati, da se lahko te zlorabe končajo le, če se o njih glasno govori, je sprožilo pravi fenomen.

V Združenih državah Amerike so vojaški analitiki, podobno kot pred časom pri napadu na Libijo, od začetka opozarjali Francoze, da Mali ni kar tako, da so razmere v regiji zapletene, da jih ni mogoče urediti čez noč in da se utegnejo pravi konflikti po francoskem vojaškem posegu pravzaprav šele začeti. Pandorina skrinjica vseh krivic, ki se v Afriki marsikje vlečejo še iz časov kolonializma, /.../, utegne namreč okužiti ves severni rob črne celine in trajati leta.

V zadnjih nekaj desetletjih je človeštvo naredilo ogromen korak naprej, pa tudi nazaj; nova odkritja spreminjajo naš planet, vendar žal ne vedno na bolje. Upati je, da nam bodo prihodnja odkritja omogočila, da popravimo nekaj škode in najdemo učinkovita sredstva za zaviranje škodljivih vplivov. Z znanstvenimi odkritji smo odprli Pandorino skrinjico in spustili na dan elemente, s katerimi ne znamo pravilno ravnati. 

V tem alter azilu straši po hribih, čeprav v resnici izvaja le biomedicino s tem, ko nabira rožce za čajčke, ki edini lahko ozdravijo Mojco. A njene rože spoznanja so kot pandorina skrinjica, iz katere se lahko izlijejo vse zlobe tega sveta. Zato smo se pač Pehte bali. Smo se pa toliko bolj poistovetili s Kekcem, ki je na eni strani sadistično bril norce iz gorskih čudakov, na drugi pa vzpostavljal red med zajčki in ptički, ne da bi mu ves ta eksorcizem nadzorovali starši.

Čile odpira Pandorino skrinjico shrljive zgodovine mučenj in pobojev

Uporabe bioloških in kemičnih orožij niso obsojali le antični grški avtorji. Najstarejše besedilo te vrste je indijsko in sega v leto 600 pr. Kr. Sodna navodila, znana tudi kot Manujev zakon, zasramujejo in obsojajo vse, ki uporabljajo strupena orožja – torej orožja, ki jih še danes raziskujejo številni laboratoriji. Pandorina skrinjica nadlog je brez dvoma odprta že nekaj tisočletij.

Kdo pravzaprav koga sovraži in kdo si prisvaja ozemlja? Če se bo nekega dne odprla ta Pandorina skrinjica »dejanske« zgodovine, se Italiji utegne slabo pisati. In tu ne bo dosti pomagalo, da sta se italijanska levica in desnica spravili okoli »zgodovinske resnice«; saj so se tudi Srbi homogenizirali okoli kosovskega mita, pa jim to ni nič pomagalo. Takšne »sprave« niso nič drugega kot nevaren nacionalizem in ne nazadnje je Italijane še najbolj »spravil« fašizem.

Tako stanje je med drugim posledica povprečno večje izobraženosti ljudi oziroma njihove ugotovitve, da moderna tehnologija ni samo blagoslov, ampak je lahko tudi prekletstvo. Ljudje so ugotovili, da napredek ni zgolj pozitivna zadeva ter da ima tehnološki napredek kot tak tudi številne negativne učinke. V zadnjih letih, ko se razvija biotehnologija oziroma genetika, pa se je odprla Pandorina skrinjica in iz nje bodo skakali vedno večji strahovi. Ključna debata se bo v prihodnosti dogajala prav na tej točki in okoljske teme se bodo zgostile ob tem vprašanju. Genske manipulacije s hrano so že velika tema v sedanjosti in bodo še večja tema v prihodnosti.

Leta 1791 so Angleži pod poveljstvom kapitana Edwarda Edwardsa na Južni Pacifik poslali ladjo Pandora, da bi ujela upornike z Bountyja. Potovanje se je začelo uspešno, saj so na Tahitiju ujeli 14 upornikov, ki jih je Edwards zaprl v le tri metre dolg in tri metre visok zaboj. Ne le zapor med potovanjem, zaboj je za upornike postal prava »Pandorina skrinjica« vir nerešljivih težav, ko je enkrat odprta. Pandorino potovanje se je končalo, ko je ladja potonila v vodah severnega dela Velikega koralnega grebena.

Gre za prvovrstno potegavščino, za katero se lahko poslužimo slikovitega opisa, ki ga je nekoč ob komentiranju evropske politike izrekel angleški zunanji minister /.../, in sicer: »Ko odpremo to Pandorino skrinjico, bomo videli, da je polna trojanskih konjev.«

V grški mitologiji je bila Pandora prva ženska, ki jo je poglavar grških bogov Zeus poslal na Zemljo kot sladko maščevanje Prometeju zaradi njegove kraje ognja v sebične namene. Bogovi so jo opremili z najbolj mikavnimi ženskimi čari, Zeus pa ji je dal na pot znamenito Pandorino skrinjico. Namenjena je bila njenemu bodočemu možu, ki naj ne bi bil nihče drug kakor sam Prometej. On pa je bil vse preveč premeten, da bi se ujel na takšno zvijačo, bil pa je drugače kaznovan. Pandora je poročila njegovega nič krivega brata. Ko je ta odprl skrivnostno skrinjico, so iz skrinjice ušli vsi zli duhovi, ki še danes tarejo človeški rod. Kljub težavam pa v življenju nikdar ni izgubil upanja.

Knjiga Babilonski stolp in druge zgodbe vsebuje trideset zgodb iz duhovne zakladnice davne človeške zgodovine. Avtor Marjan Kovačevič Beltram jih je razdelil v tri sklope: zgodbam z grške mitologije sledijo zgodbe o zgodovinskih dogodkih in osebnostih, tem pa še biblijske zgodbe. Iz njih izvirajo nekateri pojmi, izrazi, rekla, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanjem življenju, da bi z njimi označili določne aktualne dogodke in pojave, posebne človeške lastnosti, značaje ljudi in njihova dejanja. Vsak izraz je najprej predstavljen v obliki razlagalne zgodbe, nato na koncu sledi zgoščen prikaz njegovega današnjega pomena. Izvemo, od kod izvirajo izrazi pandorina skrinjica, sizifovo delo, tantalove muke, avgijev hlev, pirova zmaga, kolumbovo jajce, judežev poljub; potemkinove vasi, od Poncija do Pilata, Sodoma in Gomora, nejeverni Tomaž, predpotopno itd.

Življenje po prometni nesreči: pandorina skrinjica bolečin

Seveda se pa s temi nespornimi in znanstveno dokazanimi dejstvi odpira Pandorina skrinjica vprašanj o naši najzgodnejši zgodovini, ki jih bom razvrstil v dva sklopa.

Zdi se mi, da je zlasti mlajša, študentska in brsteče intelektualna populacija, ki mora biti nekako po definiciji uporniška, kakor koli je to že težko, v bistvu spontano nagnjena k temu, da nasilje na strani različnih, včasih borbeno samozvanih skupin za svobodo in proti konvencijam opresivnih družbenih sistemov jemljejo kot nekakšen izhod v sili. Zoprn in neprijeten, ampak na koncu legitimen. Da se s tem odpre Pandorina skrinjica problemov, pa že ni več pomembno.